hedonistična orgija čutnih radosti

Imel sem izvetelesno potovanje, prejšnji dan, ime ji je bilo Jezus. Vsi so jokali, vsi so se smehljali, risali filozofske križce in butalske krogce. Potem je kolega Ferdo mastno prdnil. Množice so se začele zgražati in kleti, jaz pa sem bil nad vsemi. Lebdeče sem Ferdu dejal: “Nič ne de, dihurski moj kolega, saj si človek. Naj vrže kamen tisti, ki še nikoli ni tega storil v svoji lastni postelji pred spanjem! In to takrat, ko se mu je ljubljena oseba prižemala v objem!”

Jasno da, ljudje so bili zgroženi, pa ne zaradi mojih besed, breztelesnega se ponavadi itak ne sliši.

Ferdo je bil kamenjan in to pošteno. Na koncu so mu iztaknili oči in ga pustili golega ležati na tleh. Kljub vsemu je v njemu tlela hvaležnost, hvaležnost, ki mi jo je izkazoval, ker sem se tako božje zavzel zanj. Vedel je, da je pri meni za večno v dobrem pisan, to ga je navdajalo z božanskostjo.

Meni… meni je bilo vseeno, itak me je slišal samo on, to mu ni pomagalo.  Za njega se je baje govorilo, da je nor…

Bisolvon, Valerijana in Francoska Gvajana. Hindujci, kitajci, paraguajci! Nesramno udrihanje po sceni sproža nekontrolirana posploševanja množic. Zadnjič so me preiskali na letalu in v moji torbi našli take grafikone:

“Aha, pa te imamo, terorist! Boš hitr povedal kaj so tejle grafikoni!”

“To ni grafikon,” sem rekel, “To je definicijsko območje cosinusa, ki je trigonometrična funkcija.”

“Aha! Narkoman! In s tem se zadevaš, a? Ti bom dal jaz bastonado, jebemti!”

Pred menoj se je nesramno valjalo dejstvo, da gospod v modrem posplošuje!

Pa se nisem dal, lepo sem mu rekel: “Gospod, vi pa ste perverzen.”

V naslednjih trenutkih je nekaj zarjovelo, kasneje pa se je še zabliskalo… Danes me fejst boli glava, rit pa tudi..

Tako, to smatram kot moj prvi politični zapis. V njem se ne bom ukvarjal z notranjo politiko RS, čeprav me še prevečkrat zasrbi jezik tudi na tem področju. Predstavil bom svoj pogled na trenutno dogajanje v Srbiji, konkretno, današnje predsedniške volitve med Borisom Tadićem in Tomislavom Nikolićem. Napovedal bom zgolj rezultat, ki je tako zelo negotov. Meni se zdi po moji preprosti kmečki logiki popolnoma preprost in je celo malce podoben situaciji s preštevanjem glasov pri nas.

Vsak od kandidatov ima za seboj svoje volilno telo, ki ga podpira. Pri Tadiću, ki je naslednik Đinđićeve stranke in posledično tudi dela njegovega sporočila je volilno telo zelo heterogeno in pestro, njegovo število pa varira z variancami srednjih velikosti.  Odvisno od nujnosti različnih situacij.
Po drugi strani je volilno telo radikalcev zelo konstantno. Njihovo število ne varira pretirano, saj je udeležba radikalcev pretežno ista na vsakih volitvah. To je strogo organizirana skupnost, ki gre na misijo, na volitve.

Radikalci so svojo dolžnost in svojo večinsko udeležbo oddelali že v prvem krogu. Takrat je Tomislav Nikolić prejel 39,99% glasov. Po Trenutnem stanju sodeč, se zmaga nasmiha še enkrat Tadiću. Zakaj? Udeležba je enaka kot v prvem krogu, dosedaj. Če bo tako ostalo, bo po moji oceni skoraj sigurno zmaga odšla v roke demokratov. Radikalno telo bo spet na volišča odšlo v svojem številu, novih podpornikov pa se ne nadejajo veliko.
Nekaj podobnega se je zgodilo v bitki Peterle - Türk. V drugem krogu so na volišča odšli vsi Peterletovi volivci, njegov vodstvo pa se je ob enakem številu glasov spremenilo v poraz. Enako napovedujem Srbom, le, da številke ne bodo tako drastične.

Morda se pa motim, bomo videli jutri.

Jebote Darko!

Kaj je, a?

Danes sem tečen, na živce mi pa hodiš tudi ti! Ja, ti, Darko! Že nekaj časa si želim, da bi zaspal in se zbudil čez pet let. Z diplomo v žepu in v zadnjem stadiju sifilisa. Mogoče ima Samuel Taylor Coleridge kaj za povedati o temu, odkrito povedano, ne vem in me niti ne zanima. Zakaj to pišem? Iz čiste hudobije.

Moja najboljša prijateljica je Wikipedia. Zakaj? To vam bom povedal, ko bom pri volji.

Nič več ne jem. Odločil sem se za shujševalno kuro, ker je 66kg za 1,82m visokega moškega odločno preveč, a ne?  Ciljam priti nekje na 52 kg, to so zdrave cifre. Imunski sistem se mi ruši, in sicer hitreje kot padajo tajske kurbe pri Fetaliju (Zadnje čase bolj ne kot ja). Pijem ingverjev čaj, občasno si naredim toast, potem me peče želodec pa vse skupaj zalijem z zajetno dozo slivovke mešane s šentjanževko. V poplavi destruktivnega pesimizma so mi edine oporne točke v življenju grozilna pisemca, ki mi jih kurčeva soseda nastavlja v poštni nabiralnik. Grozi mi z izselitvijo, ker se tak način življenja za “intelektualca” ne spodobi. Zdaj že tri dni nisem nič dobil od nje, jo moram it malo pogledat…skrbi me…..mogoče je umrla.

Ah…..čas je za Ingverjev čaj…želodček me že kar malo peče.

Ker je Tibor Jablonsky kuharski patron, ki je vešč vsega sranja, z mnogo izkušnjami, je po napaki prišel do pomembnega odkritja. Sprva je kazalo, da bodo filane paprike zgolj navadne filane paprike. Mati narava se je posmehnila penicilinu v obraz, ter z navadnim decemberskim mrazom popestrila že tako prijetno jed v pravo gurmansko specialiteto.

PREDSTAVLJAM VAM:

Dragi Darko!

Kakor vsi dosedanji patetični dnevi, tudi tale ni izjema. Še eden tistih, kjer sem pač odločen, da bom naredil nekaj dobrega zase in za faks. V utopičnem upanju, da po faksu ne bom več imel opravka z idioti, držim glavo pokonci, in meljem naprej.
Spominjam se še dni, ko sem začenjal študirati, pritoževal sem se, nergal, iskal tisoč in en izgovor, pa so mi nato povedali: “Na gradbeni prva tri leta delaš toliko, da dobiš kvadratna jajca, četrto leto je pa čista idila!”
Preberi prostanek članka »

- “Ti, sem slišal da igraš v kvartetu?”

- “Tako je, res je!”

- “Ja koliko vas pa je?”

- “Ja trije, ne..”

- “Aha…kdo pa?”

- “Jaz in moj brat.”

- “…nisem vedel, da imaš brata…”

- “Sej ga nimam.”

Vse je čisto res. Včeraj sem pil pivo, mrko gledal predse in pljuval po tleh. Bil sem jezen. Jezen na svojo lastno eksistenco. Jezen na okolico, ki me ne časti, kot bi me lahko. Jezen sem bil tudi na pametne ljudi, ker so neumni. Jezen na Titeka, jezen na komuniste, jezen na belogardiste, jezen na Slovence, jezen na četnike, jezen na ustaše, jezen na Srbe, jezen na Hrvate, jezen na Albance, jezen na Avstrijce, prebivalce Avstrije, ki je psevdo država, oni pa so psevdo državljani in psevdo ljudje, Preberi prostanek članka »

Preden se izteče tekoče koledarsko leto, naj vam zaupam še nekaj intimnih skrivnosti slehernega moškega. Upam, da bom ženskam odgovoril na večna vprašanja o moških, zakaj si želijo neizkušenih devic, zakaj se tako čudno obnašajo in zakaj so tako agresivni…. Preberi prostanek članka »

Ureme. Ureme, vreme ureme, vreme, vreme…vreme, ureme. Ni ga in ga ni. Snega namreč. To ni nič. Zjutraj se zbudiš, vidiš, da je zapadel centimeter, čez par ur ga ni več. Ceste postanejo rjave, šipe pa zapacane. To je napol povlečeno, napol zdrkano.. karkoli že. V glavnem, dejstvo je to, ne pride mi. To je klic na pomoč.