hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Prevrnimo ladjo!

Objavil Tibor Jablonsky dne 1.06.2011

Lahko bi si kupil majico z napisom »Nisem volil teh volov!« Njeno sporočilo bi mi pomagalo približno toliko kot pijancu dejstvo, da nima denarja za naslednjo flašo. Tudi drugi “voli” so namreč bolj bogi, to je ta problem. Zgrozim se, ko vidim, čeprav ne gledam, kam je prispel nivo politične debate pri nas. Na bruhanje mi gre, ko gledam predstavnike študentskih organizacij na TV, podmladki strank so tudi zgodba zase. Še bolj pa se zgrozim, ko odidem na lokalne volitve, ter na listah opazim kandidate, ki so v moji generaciji veljali za največje zgube. Zgube, ki gredo v politiko. To je ta problem, a so oni krivi? Nikakor ne, a je kdo izmed »tapametnih« šel zraven? Ne, mi smo predobri za to, mar ne?!! Ko je zgodbe že konec, se pa čudimo, kdo nam vlada. Čisto sami smo krivi, če pustimo debile zraven.

Koliko referendumov imamo? Ne štejem več, kar je še hujše, ne vem več za kaj se gre pri njih. A sploh kdo ve? Vidim, da se pri nas uveljavlja nov model politično-izvršne zakonodaje, masovni referendumi. Za vsako novo (ali staro) »sranje« bomo naredili referendum, največkrat samo posvetovalni. A to je to? Je to direktna demokracija? V žilo? Plebs bo imel plebiscit. Super, sistem je enkraten, vse smo sami odločili, skoraj.

Cenjeni gospodje v parlamentu, imam nekaj vprašanj, ki me ob vseh teh referendumih neznansko begajo: Zakaj sploh še volimo? A ste sploh za kaj uporabni? Ob takšnem trendu naraščanja “anket” in poceni nabiranja političnih točk ne potrebujemo 90 poslancev, ne potrebujemo parlamenta, ne potrebujemo strank in vsekakor ne  potrebujemo banalnih afer.

Predlagam vrlim dušam, ki se tako zelo žrtvujejo za narod, naslednjo rešitev. Razpustite vlado in parlament. Ljudje si bomo sami izmislili predsednika, ta bo pa imel ekipo svojih tehničnih sodelavcev, ki bo pripravljala predloge. Enkrat na leto, bo dan za referendum. Takrat bomo državljani rešili obsežen vprašalnik, ki nam bo zagotovil leto dni miru. Rezultate si povežite v stolpiče in tortice, ter jih rezultatom primerno vpeljite v operativno izvajanje. Preprosto kot pasulj. Za boljše razumevanje, podajam še grafično ponazoritev. A ni fletno, no?

Tortica

 Sistem smo skorajda že osvojili, edina anomalija v njemu ste politiki in parlament, nam  gre kar dobro, je treba priznati. Samo povejte mi, koliko podpisov potrebujem, da spravim tale predlog na referendum? Še par norcev najdem in grem v akcijo.

TJ

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Modrosti in klobasarije | 6 komentarjev »

Pisarna

Objavil Tibor Jablonsky dne 22.07.2010

O kaj bi danes, le kaj naj… Najtežje je v pisarni ždeti in čakati na novo zadolžitev. Dajte mi teren, zaboga! Tam je zmeraj gneča, zmeraj sonce, tudi sončarica. Stanje je zmeraj urgentno, to potrebujem. Funkcionirati znam edino pod stresom, to so zame idealni pogoji. Vse ostalo je faza vegetiranja. Če imaš v službi čas za pisanje nebuloz, se ti lahko skisa, res!

Enkrat sem tako sedel za mizo, komaj sem se še držal, saj mi je od silnega dolgčasa odpadlo pol zadnjice iz stola in malo je manjkalo, da bi me vrtilni moment prevrnil v globine pisarniških tal. K življenju me je spravila šele vrhunska ženska rit, ki se je v tistem trenutku primajala mimo. Seveda sem s tem utrpel več tegob kakor koristi. Biti živ v takih trenutkih je še posebej nevarno. Nikoli ne veš kakšen gnev lahko oseba nate izlije, ko opazi tvojo sprevrženost in živalske poglede. Včasih so posledice tako hude, da nadaljnih šest mesecev lahko ješ pašteto samo s prsti, če me razumete.

Priznam, še dobro, da bo kmalu svetovno prvenstvo v košarki. Imam čas, o vsem berem in vse vem. Udrih je prepotenten in zdaj mi je odleglo. Zanimalo me je namreč kako bo izgledala igra s tremi tako vrhunskimi organizatorji, kjer si vsak zasluži biti prvi. Skrbi ni več, carski rez napravljen. Žal, a jebiga.

Ravnokar zvedel, da je samo še 2000 kart na voljo za Stožice, grem v akcijo!

Ajd čao!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz, DanesSemZvedu | 4 komentarjev »

Bilo mi je slabo

Objavil Tibor Jablonsky dne 16.07.2010

Ravnokar sem kozlal skozi voznikovo okno sredi Lucije. Odšel sem prej iz službe, ker mi je bilo slabo. Med vožnjo se je slabost samo še stopnjevala. Moral sem ustaviti avto, vendar se nisem mogel odmakniti, ostal sem sredi ceste. Ljudje so trobili. Jaz sem čez kakšno minuto odpeljal naprej. Počutil sem se bolje.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi | Brez komentarjev »

Čakajoč Godota? Ne.

Objavil Tibor Jablonsky dne 23.06.2010

Pivo je pripravljeno, smoki tudi, viski je na ledu in ogromna kepa v želodcu. Nazadnje me je tako zvijalo, ko sem mačkast prišel pogledat v šolo, če sem morda le naredil maturo….8 let je od tega..

Na današnji dan bo zame dosežen vrhunec tega svetovnega prvenstva, naj se zgodi karkoli. Jaz sem ponosen. In podivjan.

LP

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz, DanesSemZvedu, Izlivi, Modrosti in klobasarije, Šport | Brez komentarjev »

Manični šport

Objavil Tibor Jablonsky dne 19.06.2010

Danes okoli 16. ure se je bajé ustavil čas. To velja posebno za drugi polčas. Gledalci so po končani tekmi začeli opažati kako se njihove osebnosti razcepljajo in shizofreno mešajo z najrazličnejšimi teorijami zarote o napredovanju in nenapredovanju v osmino finala. Naslednji teden bo harala višja matematika. Spil sem večje količine piva (pasalo je), drl sem se kot žival (bilo je fenomnalno), pogrizel sem vso kožico na prstih (nohtov ne grizem več), na koncu sem blaženo zaspal.

Končne občutke lahko strnem nekako takole: Navdušen sem nad borbo in igro v prvem polčasu,hkrati sem razočaran, ker smo prejeli dva tako poceni zadetka, a vendar me vseeno veseli, da smo obdržali aktiven rezultat. Navkljub vsemu ostaja grenak priokus, prav tako pa tudi cenim sodnikovo darilo v obliki razveljavljenega zadetka. Bogovi in sodnik so nam pomagali.

Oh yeah.

Še dobro, da sem samo košarkaški fanatik, sicer sedaj ne bi spal.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v DanesSemZvedu, Izlivi, Modrosti in klobasarije, Šport | 6 komentarjev »

Prazno.

Objavil Tibor Jablonsky dne 10.06.2010

Naenkrat nas je bilo devet. Stali smo tam kakor pijanci za šankom. Občutek nervoze je preveval naše svetišče, nekaj je bilo v zraku. Pomislil sem: “Fantje imajo hudičevo karmo nad seboj, ne bi rad bil v njihovi koži.” A vendar sem bil, le zavedal se še nisem. Kolega na moji desno je prižigal cigaret. Ni mu šlo. Imel je tiste neumne vžigalice, tiste, ki jih zastonj dobiš po finih ljubljanskih špelunkah. Ni jih znal uporabljati, kreten. Rahel piš vetra mu je ugasnil že četrto vžigalico. “Pa dej prižgi že to sranje, glava neumna!” sem pomislil. “Pa zakaj te to sploh jezi, kaj pa tebe briga če je nesposoben.” Take besede so samo podžigale ogenj v meni. “Seveda me jezi, kaj me nebi! Če je tip tako nesposoben, da ne zna rokovati z enimi jebenimi šibicami, kaj potem sploh pričakuje od svojega mizernega življenja?! Nadpovprečnost? Tisto kar mu pripada? Kaj pa lahko pripada takemu imbecilu? Halooooooo!? Si ti normalen?!?!? Pa take bi bil potrebno iztrebiti! Ma pizd….”

Prekinil sem svoj tok misli. Z obema rokama sem ga zgrabil preko ramen in mu zarinil svoje koleno globoko v pleksus.

Enostavno nisem mogel več gledati tega kraljestva nesposobnosti in neumnosti, ki me je obkrožala. Tisti okoreli prsti, neuravnovešena prstna motorika, brez kakršnekoli elegance, brez trohice možganov. Hej, saj ne pričakujem, da ima človek prste pianista, ampak nekaj stila je potrebno gojiti v življenju, kam pa pridemo brez njega. Priznam, izživciral me je že prvi trenutek, ko je prijel cigaret, kot da prvič kadi. Tisti butast prijem, malomaren, značilen za kadilca začetnika, prijem, ki refleksira dejstvo, da je cigareta tujek v tvojih rokah. Ščasoma se to porazgubi, cigareta postane domačin, tvoja roka dobi eleganco, stil, nauči se živeti v sožitju s tisto stvarjo. Vsak to zna. Ta bebec pa ne! In za povrh še šibice! To je enostavno preveč!

Udarec ga je dobro zdelal, ne samo njega. Ostali so se rahlo vznemirili, zbudil sem jih iz otopelosti. Noben mi sicer ni pomagal, ko sem brcal ubogega reveža tam na tleh, vendar so tiho v sebi verjeli, da gre za plemenit namen. Čutil sem njihovo energijo, kozmično povezanost, verjel sem, da so tudi oni z menoj, na isti frekvenci.

Prenehal sem z brcanjem, utrudil sem se. Med menoj in ekipo se je očitno zgodil fazni zamik v komunikaciji, informacije, ki so kakor penasti valovi udarjale iz moje aure očitno še niso prispele do njih, gledali so me namreč kot krave na polju (kot panksi v kleti), manjkala je le tista spokojnost, bili so zmedeni.

Kje sem ga polomil? Zdelo se mi je, da smo na vezi. Razumel sem jih in verjel sem, da oni začenjajo razumeti tudi mene. Očitno smo bili še vedno na začetku, ali pa so oni zašli…
Ampak zakaj bi oni zašli? Saj jih jaz vodim, mar ne?

Ni se mi dalo razmišljati naprej, fantje so s pogledi pričakujoče čakali na pojasnilo. Jaz sem se samo butasto zarežal in si elegantno prižgal cigaret. Glavo sem vrgel nazaj in pogledal v zrak. Prazno. Čas je, da preneham s koksom.

T. Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz, zgodbe | 8 komentarjev »

Ko je zmaga edino, kar ti preostane..

Objavil Tibor Jablonsky dne 14.05.2010

Naj vas potolažim, vse tiste ideološke optimiste, ki ste morda ob naslovu pomislili: “oh, še so takšni ljudje, ki verjamejo, da poraz ni opcija!”, to ni to. Malo sem se hecal. Poraz je zmeraj mogoč. Poraz je popolnoma izvedljiv, do njega se najlažje pride. Največkrat po vakumski liniji.
Saj ne rečem, zna biti tudi on simpatičen. Ampak včasih ni. Včasih je poraz zelo lahko doseči, težje pa ga prenesti.

Na kratko, je kdo omenil poraz? Izmišljotina. Ubežniki raje poudarijo, da so ubrali drugo pot. Nekateri so “svobodni”, drugi “lucidni”, tretji pa samo “odbiti”. In potem se najdejo tisti najhujši, kvazi zmagovalci. Zaradi njih so poraženci žleht. Pa saj oni sploh niso zmagovalci, kdo to pravi. Spet je zmagal človek z najboljšo interpretacijo, retoričnim sposobnostmi, karkoli… je zmagal? Ne! Dejansko je zgubil, samo izmislil si je pot kako prikazati poraz na zmagoviti način. Luzer, ne prenese poraza.

Vsi smo poraženci, ampak jaz sem danes zmagovalec. Vi pa tudi. Najdite razlog zakaj. Bodite veseli, depresivni. Samo da ste.

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz | Brez komentarjev »

To mi je pa danes na misu prišlo!

Objavil Tibor Jablonsky dne 3.03.2010

Če ti slučajno sredi ceste auspuh odpade, se brezbrižno odpelji do prvega parkirišča. Tam zaparkiraj vhodno pot kakšnemu škricu ali škricki, zlezi pod avto in z vezalko priveži auspuh, da bo bingljal 3 cm nad asfaltom. Na vse medklice se je najboljše odzivati s popadljivim dretjem v stilu: “dej ne jebi me še ti” ali pa “A ne vidite da delam?!?”, biti tiho je pa včasih celo najpametneje. Ko zadevo privežeš, si rečeš: “Še danes ga prodam, takega kot je, pizda mu materina!”. Potem se pa le sprijazniš, da tako se pač rečem ne streže in odpelješ ubogo kroto na švasanje k taprvemu fuš majstru v Moste. Naprej pa peš, kajpada.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v DanesSemZvedu, Šport | Brez komentarjev »

Brave Heart

Objavil Tibor Jablonsky dne 26.02.2010

Pa ta mulc ima najhrabrejše srce na svetu. Kaj naj rečem, mojster.

TJ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Šport | 1 komentar »

Ljuta plavuša in komad ki trga gate!

Objavil Tibor Jablonsky dne 12.01.2010

Že nekaj časa ne spremljam več, kaj se dogaja na glasbeni sceni, kar naenkrat se je zgodilo, pač, hvalabogu da Tool-i in Tom Waits ne izdajajo plošč vsako leto.
Danes me je pa zadelo. Res. Zvečer sem se zleknil pred TV in simultano prevrtaval kanale, brez da bi gledal kaj je na sporedu. Kar nenadoma me je zadel zvok. Zvok je bil vesoljski. Vesolje je bilo kot tisto v filmu Andreja Tarkovskega, montažno, sterilno, plastično, vrhunsko!

Pevka je bila v prvem kadru, “ljuta plavuša”, bi rekel. Po obnašanju bi si upal staviti, da je iz Zagreba, take stvari se pač vidijo, pa s tem ne mislim nič slabega, to je odlično! Ime sem zgrešil, komad je bil pa bomba!

Kasneje sem se naveličal TV-ja in odšel preganjat čas za računalnik, vstopim na domačo vest.si, da bi pogledal kaj se dogaja v naši podalski deželici. Stran se naloži in odpre se mi   intervju z bendom Lollobrigida, v njem pa moja ljuta plavuša razlaga o tem, da so dobili neko nagrado! Zraven pa seveda prekmurci, moji najljubši glasbeniki, Prekmurje Noise Conspiracy.

You made my day! Carji! V petek grem na koncert.

P.S.
Seveda sem že našel njihovo zadnjo plato na net-u, to bo žur.

T.Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v DanesSemZvedu, Glasba | 6 komentarjev »