hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za 'Šport' Kategorija

Primer Beno Udrih ali dve plati medalje

Objavil Tibor Jablonsky dne 17.07.2013

Pred dnevi naj bi Beno Udrih po SMS sporočilu obvestil direktorja članskih reprezentanc Mateja Avanza o svojem neigranju na letošnjem EP v Sloveniji. Avanzo je bil ogorčen, novinarji so bili ogorčeni, košarkaški strokovnjaki so v en glas zatrjevali, da je to nezaslišano in vesoljna Slovenija se je v trenutku sesirila. Javen linč je bil neizbežen. Za nameček je Beno na svojem instagram profilu objavil sliko na kateri uživa v družbi svojega brata in osebnega trenerja. Namen slike prepuščam interpretaciji vsakega posameznika.

Poglejmo zgodbo iz drugega zornega kota, ali je res vse tako črno-belo?

Prvič, zgodba z Benom Udrihom ni od včeraj, zadeva ima že brado. V njegove prejšnje odpovedi se zavoljo tega zapisa ne bom spuščal, poglejmo zadnjo. In predzadnjo.

Zaradi poroke se ni udeležil evropskega prventva v Litvi, takrat naj bi selektorju Maljkoviću “zagotovil, da se bo z veseljem udeležil EP-ja v Sloveniji”. Kasneje, v začetku letošnjega koledarskega leta, sta bila pri njemu na obisku tako Matej Avanzo kot tudi Božidar Maljković. Iz ZDA sta se vrnila z veselo novico “da je Udrih zraven” “Imamo ga!” “Potrebno bo počakati le, da sklene novo pogodbo”.

To so vse sistematične laži, ki jih KZS že vrsto let lansira na vsakem koraku. So del propagande, del napihovanja in umetnega ustvarjanja evforije. Za njimi (letos) stoji računica, v njej so polne dvorane in umivanje lastnega obraza v javnosti.

Beno Udrih tega ni nikoli izjavil. Na 24ur.com obstaja posnetek, ki je datiran z 20.2.2013. Tam Udrih jasno pove, da obstaja veliko razlogov za njegovo nepojavljanje. Klik!

Da ne bo pomote, še vedno mislim, da tip ne čuti nikakršne pripadnosti, vendar velja poudariti, da je bil zlorabljen. Beno Udrih je prevzel vlogo grešnega kozla od Saše Vujačića. Skupna točka obeh je, da ju zveza že leta namaka, da prikrije svoje kikse. Beno je očitno prevelik jebiveter in se mu ne zdi vredno, da bi stvari razčiščeval preko medijev, pa bi jih lahko, če bi hotel. Oba imata tudi kopico svojih muh in težak ego, sta pa v medijih predstavljena kot glavna krivca za vse. Zveza s svojimi zakulisnimi igrami in lažmi prepričljivo kreira njuno javno podobo v Sloveniji. Nista krivca samo onadva, čeprav nosita svoj delež, le požreti ne želita vsega.

Po drugi strani pa nihče ne namenja pretirane pozornosti junakom, ki se fanatično odzovejo na vsako reprezentančno akcijo. Oni so tisti, ki si zaslužijo soj žarometov, pa ga večkrat ne dobijo. Naj podam primer: Boštjan Nachbar je tudi letos, takoj po koncu svoje dolge sezone, organiziral košarkaški kamp za otroke. Delegacija KZS ni imela časa ali volje, da bi se pojavila na kampu. In to na kampu reprezentanta in glavnega nosilca! Da bi otroci lahko videli in slišali selektorja ali morda Raša Nesterovića. To so zadeve, ki pozitivno zaznamujejo otroke v njihovem košarkaškem razvoju. Tega ne bomo brali. To pa zato, ker nam zvezo vodijo klike, ki nimajo kaj dosti skupnega s košarko. Ne bi me začudilo, če bi se po EP od svoje funkcije poslovil tudi bivši kapetan Rašo Nesterović. Na mesto podpredsednika so ga postavili zgolj za okras. Njegov potencial bo ostal neizkoriščen.

TJ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šport | 1 komentar »

Slovenija – Bolgarija, EP 2011 Litva, Po bitki…

Objavil Tibor Jablonsky dne 31.08.2011

Dragi dnevnik,

Saj vem, po bitki je najlažje biti general, in ja, v Sloveniji nas je vsaj 3 milijone selektorjev (ja, nekateri imamo pač multiple osebnosti, tako to gre), ampak ne morem si pomagati, da ne bi še jaz pristavil svoj lonček, enostavno moram.

Torej, premagali smo Bolgare, jedva, za mišji kurac, šlo je na tesno, šteje samo zmaga. Dejstvo, da nismo mogli zadeti bazena iz razdalje, vliva upanje, da se forma šele dviguje, ter da bomo pravi, ko bomo to dejansko potrebovali, to je v četrfinalu, proti Srbiji ali Nemčiji, Franciji…

Veseli me dejstvo, da so priložnost za igro, kljub težki tekmi, dobili vsi igralci. Nihče ni igral več kot 29 minut (Erazem Lorbek, rekorder po minutaži,  je tokrat bil v drugem planu, vsaj ofenzivno, vse je namreč potekalo preko zunanje linije).

Obstajajo sicer še stvari, ki mi ne dopuščajo mirnega spanca, to je nekonstatnost v igri, še pri vodstvu s 13 točkami razlike nimam občutka, da kontroliramo potek tekme. Nikoli ne vem, kdo bo vrgel žogo v avt. To je zaskrbljujoče, tudi za naprej. Človek si sredi tretje četrtine ne more iti v miru narediti polente z kislim mlekom in ocvirki, saj se lahko kaj hitro ocvirk zatakne v grlu, ko se človek vrne pred teve ekran. Zato vas, igralci in trenerski štab, pozivam, da pazite na počutje in apetit oboževalcev. Menda si ne bi želeli, da nas useka fršlok ali bognedaj, zadušitev zaradi prevelikega kosa prepečenca v grlu, letos nam je to že Olimpija delala. In to uspešno.

Še malo statistike, dobili smo skok, podaje, imeli manj izgubljenih žog in če bi zadeli par trojk več, bi jih danes povozili, simple as that. Zato navijači, glavo gor in pazite na ocvirke.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Košarka, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega, Šport | Brez komentarjev »

Čakajoč Godota? Ne.

Objavil Tibor Jablonsky dne 23.06.2010

Pivo je pripravljeno, smoki tudi, viski je na ledu in ogromna kepa v želodcu. Nazadnje me je tako zvijalo, ko sem mačkast prišel pogledat v šolo, če sem morda le naredil maturo….8 let je od tega..

Na današnji dan bo zame dosežen vrhunec tega svetovnega prvenstva, naj se zgodi karkoli. Jaz sem ponosen. In podivjan.

LP

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz, DanesSemZvedu, Izlivi, Modrosti in klobasarije, Šport | Brez komentarjev »

Manični šport

Objavil Tibor Jablonsky dne 19.06.2010

Danes okoli 16. ure se je bajé ustavil čas. To velja posebno za drugi polčas. Gledalci so po končani tekmi začeli opažati kako se njihove osebnosti razcepljajo in shizofreno mešajo z najrazličnejšimi teorijami zarote o napredovanju in nenapredovanju v osmino finala. Naslednji teden bo harala višja matematika. Spil sem večje količine piva (pasalo je), drl sem se kot žival (bilo je fenomnalno), pogrizel sem vso kožico na prstih (nohtov ne grizem več), na koncu sem blaženo zaspal.

Končne občutke lahko strnem nekako takole: Navdušen sem nad borbo in igro v prvem polčasu,hkrati sem razočaran, ker smo prejeli dva tako poceni zadetka, a vendar me vseeno veseli, da smo obdržali aktiven rezultat. Navkljub vsemu ostaja grenak priokus, prav tako pa tudi cenim sodnikovo darilo v obliki razveljavljenega zadetka. Bogovi in sodnik so nam pomagali.

Oh yeah.

Še dobro, da sem samo košarkaški fanatik, sicer sedaj ne bi spal.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v DanesSemZvedu, Izlivi, Modrosti in klobasarije, Šport | 6 komentarjev »

To mi je pa danes na misu prišlo!

Objavil Tibor Jablonsky dne 3.03.2010

Če ti slučajno sredi ceste auspuh odpade, se brezbrižno odpelji do prvega parkirišča. Tam zaparkiraj vhodno pot kakšnemu škricu ali škricki, zlezi pod avto in z vezalko priveži auspuh, da bo bingljal 3 cm nad asfaltom. Na vse medklice se je najboljše odzivati s popadljivim dretjem v stilu: “dej ne jebi me še ti” ali pa “A ne vidite da delam?!?”, biti tiho je pa včasih celo najpametneje. Ko zadevo privežeš, si rečeš: “Še danes ga prodam, takega kot je, pizda mu materina!”. Potem se pa le sprijazniš, da tako se pač rečem ne streže in odpelješ ubogo kroto na švasanje k taprvemu fuš majstru v Moste. Naprej pa peš, kajpada.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v DanesSemZvedu, Šport | Brez komentarjev »

Brave Heart

Objavil Tibor Jablonsky dne 26.02.2010

Pa ta mulc ima najhrabrejše srce na svetu. Kaj naj rečem, mojster.

TJ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Šport | 1 komentar »

Zimska Obutev

Objavil Tibor Jablonsky dne 8.01.2010

Da je zima že lepo pobelila naša cestišča ne gre dvomiti. Najverjetneje bo tudi držalo, da že velik del slovenskega voznega parka preobul svoje “gumene cipele”. Tukaj bi pa rad predvsem sebe postavil v prvi plan, pa ne samo sebe, kar vse zarukane primorce!

Nekateri morda tega ne veste, primorci imamo malokrat sneg. Spominjam se kako je pred parimi leti snežna brozga bežno pobelila promenado v Portorožu. Takrat je ta dogodek spravil na kolena marsikaterega klenega in bogaboječega slovenca, vrli provincialci iz primorskih koncev pa so raje guncali afne. In to dobesedno. Kar nekaj lokalnih kampeljcev je izvajalo ekvilibristične norčije, privezani na kakšno pobesnelo Corsico z verigami so slalomirali s smučkami skozi Portorož, veselje bi se dalo primerjati z navdušenjem idiotov v živalskem vrtu. Pristno in pohvalno!

Zategadelj je v zakonu o varnosti v cestnem prometu RS določen člen, ki nas, primorske trotle, obravnava ločeno. Nam ni potrebno kupiti zimskih gum, Moramo pa nositi verige s sabo v prtljažniku.
Da so to verige še iz časa Marije Terezije ni omembe vredno. Da jih večina ravna z njimi kakor moški s kondomi v denarnici (imajo jih noter za vsak primer, ščasoma pa razpadejo) tudi ni pomembno. Pomembno je, da se z letnimi gumami švercamo po zasneženi Sloveniji gor in dol, ko se pa kaj zgodi, ti pa itak tudi zimske ne bi pomagale, kao.

Priznam, tudi jaz imam primorsko tablico in v prtljažniku verige, ki jih še nikoli nisem odprl. Pred tem sem jih sicer že večkrat natikal, ampak vse na drugih avtih. Kljub vsemu sem se odločil, da bom letos uspel zbrati fičnike za zimske gume. Kmalu sem jih našel! Najcenejše. Ime nosijo po nekem ušivem ptiču, ki ga niti lovci ne marajo.  Pa ne da bi imel kaj proti ptičem, ampak ta je pa stremuh, res ej.

Par dni pred nabavo je sledila revizija decembrskih stroškov in rebalans domačega proračuna. Za zimske gume bo treba dati manj. Cenejše od najcenejših so samo še rabljene in te so bistveno cenejše.

Tako sem se odpeljal v vukojebino na vzhodu Ljubljane, kjer sem našel delavnico in majstra, ki je bil prvak v gledanju v zrak. Stal je namreč pred svojo delavnico, kakor kakšen herojski mesar pred svojo klavnico. K njemu smo prihajali mi, seronje, ki šparajo na zimskih gumah. Potikali smo se med policami in z filigransko natančnostjo pregledovali profile, se delali da preizkušamo trdoto in spraševali neumna vprašanja. Majstr večinoma ni odgovarjal. Logičen odgovor na vsako vprašanje je bil: “Če hočeš imeti res kvalitetno, kupi nove, tu je vse na petindvajset.”
Res je bilo. K sreči nisem pričakoval več, itak nisem vedel kaj kupujem.

Vzel sem 4 gume, jih dal namontirati, v zahvalo pa prepustil svoja letna obuvala pri vulkanizerju, tista so bila pa res v razsulu.

Kakor pravi kavboj, sem se vehemento vsedel za volan, zapalil Drino, zakurblal motor, prižgal radio, dal v prvo in odletel do prvega križišča, da bi sprobal gume. Malo me je nosilo, ampak sem preživel. Zdaj vsaj vem, kaj imam, hudirja!

Aprila pa”jovo na novo”.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Modrosti in klobasarije, Šport | Brez komentarjev »

Pa fantje so Carji!

Objavil Tibor Jablonsky dne 19.11.2009

To sploh ni več vprašanje koliko ljudi je pred letom in pol verjela v Keka in njegove nogometaše. Tudi sam nisem verjel, nisem verjel, da bomo kazali tako srčno in agresivno igro. Nisem verjel, da smo lahko reprezentanca, ki narekuje ritem, vsiljuje svojo filozofijo takšnim frajerjem kot so rusi. To je definitvno preskok naprej, preskok v miselnosti. Miselnost, ki jo je prinesel prav “bunkeraš” Kek. Skromen v vsej svoji veličini, to je pokazal tudi na novinarski konferenci, ki se je odvila kakšne pol urce po tekmi. Na koncu je še poudaril, da ne bo dovolil, da se kdorkoli meša med njegove igralce, oni so za to garali in si to zaslužili.

Všeč mi je da so prepotentni nasprotniki izpadli. Aroganca se kaznuje, tako je prav.

Klanjam se.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Modrosti in klobasarije, Šport | 2 komentarjev »

Vabilo na Bluz, tokrat drugič.

Objavil Tibor Jablonsky dne 17.06.2009

Drage moje, dragi moji, vabim vas na predstavo v KUD France Prešeren, ki bo pričela 18.6.2009 ob 18. uri. Končala bo, ko bo zmanjkalo vina, piva in ostalih opojnih substanc. Prvotni namen in druženje zaokrožuje svetovni dan beguncev, katerega bodo obeležile različne okrogle mize, debate, nastopi improligašev in pevski vložki. Temu v čast bom tudi zapel s svojimi gruzijskimi brati, Dzmebi!

Na zdravje in srečo!

Se vidimo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Šport | Brez komentarjev »

Olimpijina mešetarska tržnica

Objavil Tibor Jablonsky dne 6.12.2008

Pred nekaj urami so pri Olimpiji dali košarico trenerju Aleksandru Džikiću. Razlog so bile slabe predstave košarkašev ter včerajšja blamaža proti špancem. Javnost je to pričakovala, veliko gledalcev je na tekmi skandiralo “Đžikić jebi se!“. Napoved se je danes tudi uresničila. Odjebali so ga.

Verjetno sem eden redkih, ki še vedno misli, da je Džikić odličen trener. Še več upam si trditi, da je genialen za Olimpijo. Šel bom celo tako daleč, da bom izjavil, da mi je neskončno žal, ker odhaja. Pravzaprav mi je kar hudo. Povem vam še to, Džile je predober za Olimpijo, predober za ljubljansko publiko in predober za dragonse.

Sem strasten navijač Olimpije že od malih nog in nikoli nisem dobro prenašal porazov. Ne svojih, ne olimpijinih. Pri košarki je zadeva še težja, saj sem na tekme hodil zgolj kot gledalec. Večino časa prestojim na tribuni, držim namišljeno obrambo, skačem za žogo in se ruvam kadar je potrebno. Na sam rezultat pa več kakor z glasilkami ne morem vplivati. Tej porazi me bolijo verjetno bolj kot marsikoga od vas.

Po mojem mnenju je Aleksandar Džikić imel samo eno napako. Bil je preveč senzibilen. Njega so tej porazi zdelali še bolj kot igralce, saj je človek, ki živi za košarko. Še vedno si upam trditi, da je velik strokovnjak, predvsem pa je imel zelo drugačen način dela kot so ga imeli vsi predhodni trenerji v tivoliju. Verjeli ali ne, naj se sliši še tako zlajnano, gradil je ekipo za prihodnost. S trdnimi temelji.

Njegova igra ni temeljila na Sagadinovih modelih, šablonskih akcijah, katere so pilili do onemoglosti, prav tako ni temeljila na trdi obrambi, pri kateri pokajo kolena in izumirajo možganske celice. Njegova igra je bila preveč kompleksna za ozkokotnega gledalca iz dvorane tivoli, kateremu je največje veselje žvižganje nasprotniku, metanje predmetov na igrišče in skandiranje besede “cigani” sodnikom. Njegovo orožje je bilo izdelovanje igralcev, s katerimi je skupaj prehodil trnavo pot, ki vodi h končnemu cilju. Ima zelo širok pogled na igro, ter filozofijo, ki se je ne da osvojiti v 62 dneh. Dolgorečen projekt je dolgoročen z namenom. Džikić ni Sagadin. Predvsem zaradi tega, ker nima trde roke, s katero bi zamahoval po svojih varovancih. Splošno znano dejstvo je, da mehka roka prime počasneje. Prav zato pa takrat toliko težje popusti. Biser, katerega marsikdo ne bo razumel.

Bil je znan po zanimivem komuniciranju z mediji. Večina vprašanj ga je nervirala, ni bil medijski človek. Na zadnjih tiskovnih konferencah je čisto zlezel vase. Revolt je doživel včeraj, tudi on je imel poln kurac. Očitno ga je imela uprava še bolj.

Eden izmed igralcev je ob današnji priložnosti povedal: “To je pač tako, če ti ulica vodi klub. Naredili so veliko napako.”

Skratka, uprava je podvomila v svoj lasten projekt. Usrali so se pred javnostjo. Pičke.
Že od nekdaj je znano, da javnost v politiki in športu ni raja, ampak stoka. Mesarji pa mešetarijo naprej.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Šport | 8 komentarjev »