hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za 'Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega' Kategorija

Šećer i Med

Objavil Tibor Jablonsky dne 28.11.2007

Dragi Darko!

Danes je moj najsrečnejši večer v življenju. Ne, nisem dobil za f***t od Charlize Theron, niti od Mine od Melodromov. Danes sem končno dobil najboljši album vseh časov! Izšel je v Jugi, daljnega leta 1977. Jokal sem od sreče, ko sem ga dobil. Dobil sem ga celo na netu. Kdo bi si mislil, jaz vsekakor ne. Skratka, nekateri ste že po naslovu ugotovili za kateri album gre (bolj malo vas je, ne?) .

Slika pove več kot 26 besed, torej:

jato-front.jpg

MIRZINO JATO – ŠEĆER I MED

Bogata recenzija se nahaja tukaj (KLIK)

Še citat iz recenzije:

“Highlightovi:

  • svaka sekunda je highlight

Ocjena: 10/10″

Preveč sem vzhičen, da bi sploh karkoli povedal, če si kdo želi cd, mu ga zapečem in dostavim. Osebno.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 4 komentarjev »

Hrepenim po Harmoniki – močnó!

Objavil Tibor Jablonsky dne 27.11.2007

Na uscan sobotni večer smo prišli. V plesnivem hodniku z odprto streho smo čakali, da nam odprejo vrata – ključavnico so pubeci z občine namreč – zamenjali. Dež je padal neusmiljeno. Panično smo sklanjali glave nad 28 letnim Mesa Boogie-jem, da se slučajno ne bi poškodoval ali pa prehladil. Nenadoma nas je prešinilo: “Pank je itak Punk in panksi so itak punksi!” Razgrnili smo svoje mastno-prhljajaste butice, ter milostno dopustili zdravim, debelim dežnim kapljam, da obližejo tako dragoceno škatlico. Bo zvok zagotovo boljši, smo si rekli in se suvali pod rebra od navdušenja. Prepariran klavir je zmeraj bil “IN”, prepariran ojačevalec bo pa “IN-IN”.
Prišel je bobnar. Malce je negodoval, ker ni navajen se zbujati ob 19:30h. On ga raje povleče do 23h. Kljub jasni nejevolji je s seboj prinesel pivo (da bo lažje mislil), palčke (da bo bolje igral) in tigrovo mast (da bo bolj filingiral). V rokah je imel ključ – tapravi!
Po vstopu v vadbeni prostor si nemudoma zaželiš, da bi raje vadil na prostem. Stara vojaška oprema ima pač specifičen vonj, ki se ga ne znebiš iz tekstila tako zlahka. Nič ne dé za bronhitis, zdrava mladost pa to smo si rekli in nemudoma pričeli. Basist je pozabil bas kitaro, še dobro, da imamo dva basista, smo si rekli in ga, meni nič – tebi nič, prestrukturirali v kitarista. Ni ugovarjal.
Pa smo začeli. Mladi, nadebudni in brez perspektive. Bobnar je hitro spil pivo, si na oči natrl tigrove masti, prijel palčke v roké in pričel silovito poganjati ritemsko dizel mašino. Basist je jadral povprek z distorziranimi akordi, kitarist pa je simuliral bas linijo. Tako smo sestavili dvanajst riffov in pol. Vmes smo si dajali duška z antidotom, ki mu je potekel rok trajanja leta 1981, tako da smo si ga zabijali naravnost v srce. Naredili smo en komad, sestavljen iz enajstih riffov in pol. En riff smo prišparali za drugič. Po kratki čik pavzi smo sešteli dvakratdva in soglasno dali žegen novemu komadu. Med poslavljanjem sem na brzino sunil bratu sodo bikarbono, jo še hitreje posnifal in dejal: “Fantje, harmonika je obvezna v tem bendu, brez nje nam obstoja ni mogoče zagotoviti!”
Med huronskim vpitjem in paniko (Injekcija z antidotom se je zaštopala pri kitaristu, nikakor je niso mogli izvleči ven. (Res je, fant je že od prej imel zlomljeno srce) To jih je kar malce preveč ustrašilo.) so mi soglasno pritrdili in obljubili, da naslednje vaje bo zraven.

Zdaj pa povem še javno, jasno in glasno: Če si, ali pa če poznaš harmonikaša, ki nima perspektive, rad bi pa igral psihadelični punk iz šestdesetih (kakor so ga imeli bratje francozi, ki so spuščali kontroliran dadaizem a-lá “Vačú-vačú (so mi dejali drugi))^2, se nam kar najhitreje javi. Prosim. Pogoj je, da si iz obale, ne pa primorc (Tolmin in Kobarid ni obala, razen, če si misliš sam bencin plačevati, antidot častimo mi :)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Glasba, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | Brez komentarjev »

Podrobna analiza sredinega večera:

Objavil Tibor Jablonsky dne 22.11.2007

Malo sem razmišljal čez noč. Rabili bomo še nekoga, ki zna metati trojke. Ne more imeti Hukić zmeraj svoj dan.  Naslednji racionalni predlog je vsekakor še več Miličev v ekipo. Znebiti se američanov v ekipi. Trša obramba, po kateri je znana bila Olimpija sploh ne bi škodovala. Za konec……….kaj je z nami slovenceljni, da nimamo enega kančka samozavesti??

Edini, ki jo ima je Martin Strel. On je pa ne potrebuje, je preveč tumast.

Sicer pa……….lahko bi bilo še dosti hujše. Lahko bi Tau Ceramica igrala boljše.

To je bila podrobna analiza v četrtkovo jutro. Grem na fax.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega, Šport | 3 komentarjev »

Dilema: Meč ali plug

Objavil Tibor Jablonsky dne 11.11.2007

Brinjevca nisem nikoli dobro prenašal. Iz tega razloga sem zmeraj raje srkal encijan. “Lepše steče po grlu, osveži te, na umu pa pusti rahel madež revolucije.” Ta madež mi je dajal misliti že nekaj časa. Tako sem včeraj, nasekan ko butara, stopil v kopalnico, kjer sem uvidel naravnost strašen prizor. V košu za smeti, med vso tisto vatasto navlako, ki jo ženske uporabljajo po kopalnicah, se je valjal brivnik. Čisto tapravi brivnik. Moški brivnik. Po ročaju sodeč, dober brivnik.

Obšli so me dvomi. Sledila je kurja polt. Potem spahovanje. Na koncu sem kozlal v banjo z močjo islandskih gejzirjev in radostjo najstnika, ko mu prvič pride v šestih sekundah na leto mlajši najstnici.

Sledilo je vprašanje: “Zakaj je cimer zabrisal stran še čisto dober brivnik?”

Sledilo je logično sklepanje: “To bi pa jaz vsekakor potreboval!”
Logično sklepanje je napol zadušil zametek treznega uma, ki je dejal: “Pfej, te svinjarije pa že ne bom ven vlekel, če je v smeteh, je ziher kaj narobe ž njo.”

Problem pri mojih treznih razmislekih je bil zmeraj enak, uničili so kakršnokoli revolucijsko strast v meni, še več, iz mene so naredili ušivega, neodločenega pezdetka, ki je bebavo jokal po križiščih in se spraševal “Kaj pa zdaj?!”
Zmeraj je bilo isto, ko sem pil, sem šel, ko pa nisem, sem se ustavil. Tega sem se tudi tedaj krvavo zavedal. Moj pomračeni um je s frekvenco budilkinega zvonca naznanjal, da so spremembe na poti, naznanjal je dejstvo, da je revolucija tokrat NEIZBEŽNA! Tokrat je šlo ZARES!
Kaj sem pa mogel, bilo je močnejše od mene! Srknil sem še en dvojni encijan in si rekel, “PA VZEMI, ZA JAJCA BRIT BO ŠE DOBER!!”
Ostalega se nisem spomnil. Zjutraj sem se zbudil, v kopalni kadi, z obrazom navzdol, mačkast kot še nikoli v življenju.

Dilema brivnik ali zobna ščetka je bila nepomembna. Odprl sem si pivo.

brivnikscetka.JPG

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 9 komentarjev »

Boltzmann is Back!

Objavil Tibor Jablonsky dne 6.11.2007

Dragi Darko!

Pustiva zdaj pri strani to zanemarljivo dejstvo, ki pravi, da ti nisem nič napisal že lep čas. Čas je za senzacijo. Senzacija bo taprava, taka….blogerska!
Neeee, nisem se slikal z Babico in neee, nisem imel rojstnega dne…to so vse zanemarljive informacije. Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Bil je dan mrtvih. Dan mrtvih kakor je pač dan mrtvih. Odšel sem pač na pokopališče prižgati svečko in urejati grob. V ušesih imel mp3 player na katerem se je vrtela pesmica od Fatih No More – Diggin’ the grave, v rokah pa lopatko za vztrajno kopanje.
Vse lepo in prav, ampak to ni bilo to. Nisem vedel kaj je točna poanta dneva spomina na mrtve, predvideval sem, da je vse skupaj en velik biznis. Zmerom sem živel v nevednosti, dneva mrtvih nisem nikoli “začutil”, nikoli nisem pričakoval, da bodo na ta dan duhovi poskakovali naokoli, se prepletali v svojih neskončnih haljah, drsečih copatih in krofi pod pazduho. Podoba je bila v moji glavi, realno pa ni bila možna. Kaj je bilo sploh bistvo tega?

Bistvo so bile mačke.

Pred leti sem dobil mačka Boltzmanna. Ni dobil ime po nekem ušivem disk džokeju iz obale, marveč po Ludwigu Boltzmann-u, slavnemu fiziku.
Imela sta zelo podoben karakter, oba sta bila izredno plašna. Do mojega Boltzmanna sem nekaj časa gojil sum, da je debil. Na koncu se je izkazalo, da je genij.
Kakorkoli, mačkov je bilo pri naši hiši vedno več, zato se je Boltzmann odločil za odhod. Pravili so mi, da je odšel v hotel Marita in postal hotelski maček, kmalu ni nihče več nič vedel o tem. Utonil je v pozabo.

Iz pozabe je morda priplaval, kadar sem nostalgično obujal spomine, medtem ko sem žulil tisto svoje šesto pivo in razmišljal o tem kako se bom lotil naslednjega mačjega dreka, ki leži za foteljem. Tokrat se je pa potrudil in kot legenda na dan legend vstopil nazaj v moj svet. Hja, prvega novembra se je ta maček, po dveh letih odsotnosti, prikazal doma, pojedel večerjo in šel. Dovolil mi je, da sem ga pobožal. Nekaj je bilo na tem prvem novembru, samo res ne vem kaj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 3 komentarjev »

RAČUNOVODSKA SLUŽBA T-2

Objavil Tibor Jablonsky dne 29.10.2007

Do nedavnega sem bil popolnoma zadovoljen uporabnik storitev T-2. Doma imam omrežje 10/1 + televizijo. Vse dela. Je delalo. Nekega dne je prenehalo. Resetiral sem modem, večkrat, brez uspeha. Poklical sem na T-2. Medtem, ko je na drugi strani zvonilo, je mene že pričel razjedati dvom, da morda le niso vsi računi plačani. Prijazen sogovornik na drugi strani, mi je po treh minutah čakanja, ki niso bila brezplačna razložil, da nisem plačal računov in naj kontaktiram računovodsko službo. Bil je petek popoldne, moral sem počakati do ponedeljka.

V soboto pride pošta, od T-2. Prisrčno. Obvestili so me, da na današnji dan dolgujem cca. 650€. “Madona Santa!”

Kako sem to plačeval? Očitno slabo. Pobaral sem svojo mater zakaj ni plačevala. Njen odgovor je bil kajpada logičen: “Mislila sem, da ti plačuješ.”

Vse lepo in prav. Usračkal sem ga, res je. Moti me pa ena malenkost:
- Mesečna naročnina znaša cca. 50€
- Plačal nisem cca. 13 mesecev
- V TEM ČASU NISEM PREJEL ENEGA OPOMINA!
- če bi prejel opomin, bi vedel, da s plačili nekaj ni v redu, tako sem pa živel srečno v nevednosti še naprej.

Dejstvo je na dlani, računovodska služba je v PIZDI .

Prosil sem jih za plačilo na obroke (1. obrok 200€ in naprej…), vendar jih zadeva ne zanima. Želijo samo poravnavo dolga v enkratnem znesku, sicer me bodo dokončno izključili in me tožili.

Trenutno sem besen, z njimi sem bil res zadovoljen. Poslal sem jim še email. Čakam na odgovor.

Tole je pismo:

       
  to info@t-2.net  
  date   Oct 29, 2007 11:49 AM  
  subject   Izklop iz omrežja  
  mailed-by   gmail.com  

Pozdravljeni, moje ime je Štukl Nejc. Z dnem 16.10.2007 ste me začasno izklopili iz omrežja zaradi neplačanih dolgov. Moj dolg na današnji dan znaša 638,06€, katerega zahtevate, da poravnam v enem obroku.

Najprej bi vam rad povedal, da sem bil zelo zadovoljen z vašimi storitvami. Do neplačanja računov je prišlo po pomoti, prepričan sem namreč bil, da jih plačuje mama, ona pa obratno. Ker opomini niso nikoli prihajali o tem ni bilo potrebno komunicirati, saj sva oba logično sklepala, da je zadeva plačana.

Ko sem ugotovil svojo napako, je bilo žal prepozno.

Kontaktiral sem računovodsko službo, kjer sem se poizkušal zmeniti za plačilo dolga na obroke. Neuspešno. Računovodska služba zahteva plačilo v enem roku, v nasprotnem primeru sledi opomin pred tožbo.

Iskreno vam lahko povem, da nisem dovolj finančno likviden, da bi dolg poravnal v enem samem obroku. Vaša računovodska služba je pa očitno preveč trmasta, da bi uslišala mojo prošnjo.

Prosim za PREDČASEN POPOLNI IZKLOP IN PREKINITEV NAROČNIŠKEGA RAZMERJA – NEMUDOMA. Počakal bom, da gre zadeva na sodišče, ker se očitno drugače ne moremo zmeniti.

LP

Štukl Nejc
http://tiborjablonsky.blog.siol.net

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Poučno, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 15 komentarjev »

KLOBASE IN PIR!

Objavil Tibor Jablonsky dne 25.10.2007

Dragi DARKO!!!!

Šu sm en đir. V štacuno po klobase in pir. “Ho, ho, ho!” sem pomislil, “obeta se mi dober večer”.

Kljub povsem brezvezni in buzerantski rimi, ki je nakazovala, da bom kot glavni protagonist kaj ušpičil sem zadevo zasral. Pravzaprav sem bil zasran. Zasrala me je pa ona. Prišel sem v trgovino, po klobase. Kupil klobase, iskal pijačo. Iskal Cockto. Moje obnašanje je precej spominjalo na majhnega debilčka v minotavrskem labirintu. Bil sem tam, fizično. Iskal sem Cockto, vendar je nisem našel. Našel sem pa staro zaprašeno trgovko, ki prejema nezadostno plačilo, ima post menopavzično krizo in probleme v zakonu, ker je mož akuten pijanc (To se vidi, na prvi pogled, suhega alkoholika hitro vidiš).
Pobaral sem jo: “Kaj ta velike Cockte nimate?”
Ona pa zarenči: “Dober dan tudi vam, za vašim hrbtom je, če se boste obrnili!”

Mislil sem si: “Dej spel’ se mi izpred oči KRAVA NEDOJEBANA!”

Nato sem le molče vzel Cockto, se zahvalil in odšel.

Koza.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 3 komentarjev »

Keš pa kocke pa babe pa keš!

Objavil Tibor Jablonsky dne 17.09.2007

Dragi Darko!

Zadnji dnevi so bili resnično težki. Dogodki, ki so pri nekaterih povzročili razbijanje, pri drugih jezo, pri tretjih kretenizem, so me močno potrli. Imel sem občutek, kakor, da bi mi nekdo, s surovo silo, izpulil srce, ter ga pregriznil na pol.
Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega, Šport | 5 komentarjev »

PETEK, 13.9.2007

Objavil Tibor Jablonsky dne 14.09.2007

Dragi Darko!

Navkljub vraževernemu dejstvu, da je danes tisti dan, petek trinajsti, friday the 13th, dan ko se vsa groza, ki se zlovešče zbira nad našimi glavami in čaka, da udari, ko si najbolj nepripravljen… da navkljub temu dejstvu, brodim skozi dan čisto ok. (Dober stavek, a?)
Pravzaprav še boljše, imel sem bližnje srečanje z legendo. Kaj z legendo, z eminenco. Kaj z eminenco, z samim visočanstvom! Kaj z visočanstvom, s samim nobelovim nagrajencem za književnost!
No, s to poslednjo sem ga morda malo v nič vrgel, ampak vseeno, ne boš verjel Darko, srečal sem ga! Koga??!!??!?

Ernesta Hemingwaya! RES!

Sedel je pri Boškotu na travniku, pil je pivo in bil rahlo židane volje. Danes, okoli 13. ure. Na petek trinajsti!
In da boš vedel, da je vse to res, dragi moj Darko, tega si jaz nisem zmislil. Jaz ga najprej sploh nisem opazil, ker sem bil preveč zatopljen s pihanjem balončkov v svoj kozarec. Prijatelj me je prijateljsko mahnil po ramenu in rekel: “A ni tisti tam kot Ernest Hemingway?”.
Jaz sem pa odvrnil: “Ne, to JE Ernest Hemingway!”
Potem pa nismo bili sigurni, mogoče ima dvojnika. Dilemo sem karseda hitro razrešil s pomočjo svoje lastne inteligence. Vedel sem namreč, da se v ozadju mojih žuljavih možgančkov plazi informacija o njegovem bržkone resničnem obisku Kobarida, med nastajanjem knjige “Zbogom Orožje”. Mlad, pameten in ambiciozen kakor sem, stvari nisem prepuščal naključju. Vstal sem in se sprehodil do njega, z lepo gesto dvakrat zaokrožil okoli mize, se nepretenciozno nasmehnil in brž velel vedeti: “Gospod, a ste vi bili kdaj v Kobaridu?”
Gospod, kateri je bil osumljen identitete Ernesta Hemingwaya, je bil v obraz rdeč kakor puran. V rokah je nasmejano držal svoj vrček piva, ki bržkone ni bil več prvi, kakor tudi ne drugi. Z nezadržano radostjo je kakor iz topa iztrelil: “Kva sm js čist gvišn biu tm gori, pa per je tut dobr!”

Ne bom več izgubljal besed, zame je to dokaz, več kot odličen. Kasneje je odšel tudi do robidovega grmička, kjer je odtočil zasluženo rundo prebavljene inu kvašene ambrozije. Najverjetneje bom zbral okoli sebe zadostno število inteligentnih komitentov, ki mi bodo pomagali postaviti kip, v naravni velikosti, z napisom: “TUKI SE JE NA PETEK TRINAJSTEGA SEPTEMBRA USCOU E. HEMINGWAY, IN TO DOBR!”

T.Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 6 komentarjev »

9.9.2007

Objavil Tibor Jablonsky dne 10.09.2007

Dragi Darko!

Tole naj bo prvi uradni zapis. Morda te bom razočaral, ampak danes se mi resnično ni zgodilo nič presunljivega. Za seboj imam prav povprečen brezbrižen dan. Priganja me čas, zaradi tega bi se moral učiti, vendar ni šlo, nisem bil razpoložen. Mati me je prosila naj ji pomagam pri družinskih opravilih, vendar sem odklonil. S težavo sem odšel na plažo, kljub lepemu vremenu. Pasivno sem se nastavljal sončnim žarkom, razmišljal o tem, da bi se zaposlil na kakšni žagi v Kanadi, a na koncu le ugotovil, da to verjetno ne bi bilo tisto kar iščem v življenju.
Po kakšnih petnajstih minutah brezpredmetnega razmišljanja, sem zbral pogum in se odpravil proti vegasti lestvi, ki je vodila v vodo. Pomočil sem prst vanjo in pogruntal, da je 21 stopinj preogromen šok za moje prepasivno telo. Odšel sem nazaj. Doma nisem jedel nič. Ni se mi dalo, pa tudi lačen nisem bil. Počasi so mi začele stvari presedati, čutil sem kako se nejevolja kopiči v mojem telesu. Odšel sem na poker. Dobili smo se v “Kambuzi”. To je luknjasto, poscano zaklonišče v katerega so zahajali samo pijanci in narkomani, sedaj pa smo se tam naselili mi, da igramo biljard in poker. Sedel sem za mizo, buy-in je bil 5 evrov. Dobil sem žetone in igra se je začela. Po treh obupnih “handih”, sem ugotovil, da nisem pri volji za igrati poker. Hotel sem čakati na priložnost, ki bo opravičevala agresivno igro. Nisem je dočakal. Z srčevo devetico in karo dvojko sem se odločil igrati na vse ali nič. Šel sem All-In. Gladko izgubil. Pričakovano. Vstal sem in odšel brez pozdrava, novim doživljajem naproti.

Dragi Darko, to bo za danes vse. Lahko noč.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 2 komentarjev »