hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za 'Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega' Kategorija

Prilika o krožnem križišču

Objavil Tibor Jablonsky dne 21.02.2013

Dajte, povejte mi, od radovednosti me razganja, ali morda kdo od vas ve, če še obstaja bar N.1, mogoče je F1, ni pomembno, tam nekje pri Primskovem v Kranju? Nekaj let nazaj sem tam šest ur preždel za šankom, kjer sem z vtrajnostjo ultramaratonca neuspešno vrgel oba para svojih škilastih oči na eno strupeno natakarico. Imela je črne, morda rdeče lase, strog sado-mazo pogled, mirno roko in filigranski občutek za matematiko. Uspela mi je namreč zaračunati prav vsako pivo, ki sem ga tistega usodnega večera pognal po grlu in roko na srce, teh ni bilo malo. Njena žareča lepota in opojni vonj temne hmeljske mešanice sta mi preprečila udeležbo na koncertu zaradi katerega sem prvotno sploh prispel v ta zakoten kraj. To me ni posebno potrlo, kajti ni mi bilo posebno mar za floridske sataniste po imenu Deicide. Če bolj pomislim, mi je bilo za njih ravno vse do Kosova. To se je tudi videlo.

Po končanem koncertu (ko se je lokal zapiral) sem se brez večje ceremonije poslovil od fatalne natakarice Nine (Nike, Džazmine, nekaj takega…) in se z avtom odpravil nazaj, sončnemu vzhodu naproti. Pot ni trajala predolgo, saj sem že po dobrih tristo metrih končal v krožnem križišču, tako neopazno se je prihulilo tam sredi ceste. Če dobro premislim, to ni res, krožišče je namreč služilo zgolj za odskočno desko, saj se avto ni zaustavil na tej točki, temveč je vehementno nadaljeval svojo pot v bližnjo obcestno njivo, sredi katere je našel en samcat in osamljen plinovod. Tam se je resnično ustavil. Napredovanje ni bilo mogoče, saj so bile vse štiri gume predrte, hauba je pa tudi precej scefrano delovala, tako, da je dajala vtis bolj kakšne shirane rikše kot pa resnega prevoznega sredstva. Jaz sem z glavo preveril trdoto vetrobranskega stekla, ki me je v celoti preplašila, saj so še nedolgo nazaj izdelovali stekla bistveno boljše kakovosti.

Neizpodbitno dejstvo je, da so takšne njive zelo primerne za nočna iskanja nirvane, česar sem se zelo veselil, saj je bila vidljivost lepa, nebo je bilo jasno in luna polna, kot nalašč za poduhovljenost. Žal so izlete v transcendenco preprečili platfusarji v modrih oblekah in z lučkami na avtih. Prišli so narediti zapisnik na mesto nesreče, kurc pa taka romantika, pfej!!Usedel sem se kar na tisti kup sveže razbitih ruševin, iz katerih je puščal pllin in razmišljal o moji predragi Nini, Niki, Džazmini ali Sulfidi, fatalki in pol. Vsaj tako se mi zdi, nisem več prepričan. Že takrat sem se zavedal, da sem nasekan kot butara in ravno zaradi tega ne morem dajati merodajnih ocen o vesoljski lepoti.

Saj vem, vsi ste sedaj pomislili, da sem neodgovorno ščene, ki se pijan vozi in ogroža življenja drugih, vendar to ne bi moglo biti dlje od resnice. Za vožnjo je bil zadolžen moj kolega, ki pa je bil še bolj pijan od mene. Spanje v avtu na žalost ni ustrezalo njegovim normativom za varno vračanje domov.

Po končanem zaslišanju, prepovedi vožnje in dogovoru z vlečno službo, da odpeljejo avto na prvi odpad, sva brez večjih skrbi ustavila prve mimoidoče, ter se pred očmi policajev zbasala v njihovega malega cliota. On kot šesta oseba v avto, jaz sem se pa odločil, da bom izkoristil vse potovalne ugodnosti, ki jih ponuja prtljažnik, »od Kranja do Portoroža bomo pa že zmogli,  mar ne?!«

Še danes sem srečen, da sem izvlekel živo glavo iz tega Kranja, nevarno mesto, ni kaj. Resnično pa upam, da je kelnarca bila tega vredna.

V kolikor je kdo od vas, dragi bralci, prepoznal katerikoli detajl v tejle zgodbi, naj mi prosim javi, da bom vedel, kako stojijo stvari tam naokoli. Nimam namreč namena se ponovno vračati na mesto zločina.

TJ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 1 komentar »

Slovenija – Bolgarija, EP 2011 Litva, Po bitki…

Objavil Tibor Jablonsky dne 31.08.2011

Dragi dnevnik,

Saj vem, po bitki je najlažje biti general, in ja, v Sloveniji nas je vsaj 3 milijone selektorjev (ja, nekateri imamo pač multiple osebnosti, tako to gre), ampak ne morem si pomagati, da ne bi še jaz pristavil svoj lonček, enostavno moram.

Torej, premagali smo Bolgare, jedva, za mišji kurac, šlo je na tesno, šteje samo zmaga. Dejstvo, da nismo mogli zadeti bazena iz razdalje, vliva upanje, da se forma šele dviguje, ter da bomo pravi, ko bomo to dejansko potrebovali, to je v četrfinalu, proti Srbiji ali Nemčiji, Franciji…

Veseli me dejstvo, da so priložnost za igro, kljub težki tekmi, dobili vsi igralci. Nihče ni igral več kot 29 minut (Erazem Lorbek, rekorder po minutaži,  je tokrat bil v drugem planu, vsaj ofenzivno, vse je namreč potekalo preko zunanje linije).

Obstajajo sicer še stvari, ki mi ne dopuščajo mirnega spanca, to je nekonstatnost v igri, še pri vodstvu s 13 točkami razlike nimam občutka, da kontroliramo potek tekme. Nikoli ne vem, kdo bo vrgel žogo v avt. To je zaskrbljujoče, tudi za naprej. Človek si sredi tretje četrtine ne more iti v miru narediti polente z kislim mlekom in ocvirki, saj se lahko kaj hitro ocvirk zatakne v grlu, ko se človek vrne pred teve ekran. Zato vas, igralci in trenerski štab, pozivam, da pazite na počutje in apetit oboževalcev. Menda si ne bi želeli, da nas useka fršlok ali bognedaj, zadušitev zaradi prevelikega kosa prepečenca v grlu, letos nam je to že Olimpija delala. In to uspešno.

Še malo statistike, dobili smo skok, podaje, imeli manj izgubljenih žog in če bi zadeli par trojk več, bi jih danes povozili, simple as that. Zato navijači, glavo gor in pazite na ocvirke.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Košarka, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega, Šport | Brez komentarjev »

Prilika o pralnem stroju

Objavil Tibor Jablonsky dne 10.04.2008

Dragi Darko!

Že ko sem se zjutraj zbudil, sem vedel, da je danes perfekten dan za nositi pralne stroje. Pač, ko veš, da je to danes to. Misija, poslanstvo, karkoli pač že.
Na tak dan se iz postelje iztreliš kakor torpedo. Na brzino zeksaš tistega pol litra mlačne vode, poješ zagozdo kruha z zaseko in kosom klobase, spiješ čez še eno slivovko, zapališ en joint, posnifaš malo spida, posmekaš malo horsa in že si pripravljen na doživljaje novega dne!

Pred kakšnim tednom dni je namreč crknil naš skupni pralni stroj. Stroj, ki je opral mnogo umazanega perila. Tako je bil čas za nakup novega, pa ne novega-novega. Ampak rabljenega. Moja lastnica je namreč škrta mala “pizdica”, ki ni želela zapraviti več kot 50€ za pralni stroj. Tako smo si ogledali oglase in ugotovili, da lahko kupimo za te mastne denarce zgolj navadno krtijo, ki ne tesni, črpa ali spira! Sledila so dolga in mukotrpna pogajanja z gazdarico. Budžet je bil zvišan na 100 ojričev.

Nora hunta za rabljeno mašino, pa ne dizelsko, se je začela! Preiskal sem nekaj tistih bogih oglasov, pomenljivo prhnil v zrak ob firmah kot so Indesit, Beko, ipd., in seveda patriotsko izbral: Gorenje!

Lastnik je bil picajzlast moški, ki mi je štirikrat zatrdil, da je pošten človek (postal sem sumnjičav), da bova skupaj izprobala stroj (Poloteval se me je občutek, da me bo prevaral, nevemšekako), ter, da je zadeva, seveda, brezhibna. Medtem ko sva ga sprobavala, nisem dobro gledal, ko je povedal, da je pošten, nisem dobro poslušal, ko sem stroj naložil, sem le plačal in odšel. Za vedno.

Pa ja.

Med prvim pranjem je pol perila ostalo suhega, zato sem zmanjšal dozo perila. V drugi rundi je bila polovica perila premokrega, v tretji pa vode ni potegnilo. Rekel sem si: “Pička ti materina svetopisemska!” in brž poklical nazaj. On se je zgovarjal na poštenost, jaz pa na neposlušnost. Kompromis je še na poti, kontinuirano delovanje s podaljšanim delovnim časom pa očitno tudi. Še dobro, da nimam pametnejšega dela, se zgolj pripravljam na izpit.

Jajca.

Superveshmashina

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 2 komentarjev »

Dobro Jutro

Objavil Tibor Jablonsky dne 1.04.2008

Dobro Jutro vsem!

Prav zares.

Zjutraj sem zmeraj izjemno skozlan in upehan, ker me pač življenje utruja.

Ali so vam takšni stavki znani?

Ali se to tudi Vam dogaja? Ali ste pomislili, da ni več poti nazaj? Ali si želite, da bi zjutraj kar umrli? Ali vas drugi zaradi tega sovražijo? Ste zaradi tega antipatični? Apatični? Misantropi?

Nič več in nič manj vas ne bomo nategoval, odslej imamo REŠITEV za Vas!

Vsako jutro, delajte TO!

http://video.google.com/videoplay?docid=2686252198467086504

P.S.

En moj znanec je nekoč prakticiral enak ritual, le da je namesto vode uporabljal “vergine” slivovko.
Sedaj je, žal, že pokojen. Pa ne zaradi alkohola, povozil ga je tramvaj, ker je voznik masturbiral med vožnjo in ga ni opazil, ko se pijan valja po tirih. Naj počiva v omami. Voznik namreč. Njega je čez šipo vrglo tri križišča naprej, ker je tramvaj peljal s 380 kilometri na uro.
Sej razumete, ne?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Poučno, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 3 komentarjev »

Kolaps imunskega sistema

Objavil Tibor Jablonsky dne 28.01.2008

Jebote Darko!

Kaj je, a?

Danes sem tečen, na živce mi pa hodiš tudi ti! Ja, ti, Darko! Že nekaj časa si želim, da bi zaspal in se zbudil čez pet let. Z diplomo v žepu in v zadnjem stadiju sifilisa. Mogoče ima Samuel Taylor Coleridge kaj za povedati o temu, odkrito povedano, ne vem in me niti ne zanima. Zakaj to pišem? Iz čiste hudobije.

Moja najboljša prijateljica je Wikipedia. Zakaj? To vam bom povedal, ko bom pri volji.

Nič več ne jem. Odločil sem se za shujševalno kuro, ker je 66kg za 1,82m visokega moškega odločno preveč, a ne?  Ciljam priti nekje na 52 kg, to so zdrave cifre. Imunski sistem se mi ruši, in sicer hitreje kot padajo tajske kurbe pri Fetaliju (Zadnje čase bolj ne kot ja). Pijem ingverjev čaj, občasno si naredim toast, potem me peče želodec pa vse skupaj zalijem z zajetno dozo slivovke mešane s šentjanževko. V poplavi destruktivnega pesimizma so mi edine oporne točke v življenju grozilna pisemca, ki mi jih kurčeva soseda nastavlja v poštni nabiralnik. Grozi mi z izselitvijo, ker se tak način življenja za “intelektualca” ne spodobi. Zdaj že tri dni nisem nič dobil od nje, jo moram it malo pogledat…skrbi me…..mogoče je umrla.

Ah…..čas je za Ingverjev čaj…želodček me že kar malo peče.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 8 komentarjev »

Beton, Čelik i Drvo.

Objavil Tibor Jablonsky dne 14.01.2008

Dragi Darko!

Kakor vsi dosedanji patetični dnevi, tudi tale ni izjema. Še eden tistih, kjer sem pač odločen, da bom naredil nekaj dobrega zase in za faks. V utopičnem upanju, da po faksu ne bom več imel opravka z idioti, držim glavo pokonci, in meljem naprej.
Spominjam se še dni, ko sem začenjal študirati, pritoževal sem se, nergal, iskal tisoč in en izgovor, pa so mi nato povedali: “Na gradbeni prva tri leta delaš toliko, da dobiš kvadratna jajca, četrto leto je pa čista idila!”
Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 4 komentarjev »

Kako sem zafural svoje življenje

Objavil Tibor Jablonsky dne 7.01.2008

Vse je čisto res. Včeraj sem pil pivo, mrko gledal predse in pljuval po tleh. Bil sem jezen. Jezen na svojo lastno eksistenco. Jezen na okolico, ki me ne časti, kot bi me lahko. Jezen sem bil tudi na pametne ljudi, ker so neumni. Jezen na Titeka, jezen na komuniste, jezen na belogardiste, jezen na Slovence, jezen na četnike, jezen na ustaše, jezen na Srbe, jezen na Hrvate, jezen na Albance, jezen na Avstrijce, prebivalce Avstrije, ki je psevdo država, oni pa so psevdo državljani in psevdo ljudje, Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 7 komentarjev »

Spolne skrivnosti slehernega moškega

Objavil Tibor Jablonsky dne 30.12.2007

Preden se izteče tekoče koledarsko leto, naj vam zaupam še nekaj intimnih skrivnosti slehernega moškega. Upam, da bom ženskam odgovoril na večna vprašanja o moških, zakaj si želijo neizkušenih devic, zakaj se tako čudno obnašajo in zakaj so tako agresivni…. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Poučno, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega, miks | 21 komentarjev »

Ne pride mi

Objavil Tibor Jablonsky dne 22.12.2007

Ureme. Ureme, vreme ureme, vreme, vreme…vreme, ureme. Ni ga in ga ni. Snega namreč. To ni nič. Zjutraj se zbudiš, vidiš, da je zapadel centimeter, čez par ur ga ni več. Ceste postanejo rjave, šipe pa zapacane. To je napol povlečeno, napol zdrkano.. karkoli že. V glavnem, dejstvo je to, ne pride mi. To je klic na pomoč.
8msnega

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega, miks | 8 komentarjev »

Šut ali skok?

Objavil Tibor Jablonsky dne 7.12.2007

Dragi Darko!

Naključja so hotela, da sem si zaradi nekaterih stvari poiskal novo službo. Kar se tiče služb sem zmerom zelo izbirčen, mislim, delam vse, ampak mora biti vsaj malo bebasto. Tokrat mi je uspelo najti precej butast kos dela. V enem izmed ljubljanskih kulturnih društev opravljam nalogo reditelja. Vsa zadeva me močno spominja na slovito “grupo TNT”, predvsem zaradi dejstva, ki mi ga je šef tarnajoče omenil preden sem začel delati.

V bistvu je pogovor med nama izgledal nekako takole:

“Torej…..ti bi delal?”
“Ja..”
“Kaj pa bi delal?”
“Vseeno mi je…..rabim denar.”
“V bistvu ti lahko ponudim samo delo za varnostnika.”
“V redu..”
“Sam….ne plačujemo redno.”
“V redu..”
“Prve dvakrat boš delal za đabe, da se ulaufaš”
“Ok..”
“Pa branit se znaš…mislim, če te kdo napade?”
“ja…”
“Jutri začneš, imamo koncert.”
“Ok.”
“Te še kaj zanima?”
“Ne..”
“Dobr, pol…to je to…”
“Ajde..”

In tako sem postal dečko za vse.

Študentsko delo zelo redko iščem preko servisov, zmeraj se mi je zdelo bolj zabavno vpasti kar v eno levo situacijo in malo zagnjaviti. Ponavadi dobiš delo, ki je totalno v kurcu, ampak posledično bolj zanimivo, manj organizirano…karkoli že, no.
Na prvi delovni dan sem jasno, zamudil. Potem sem malo pucal pepelnike, čistil mize, točil vino, pil vino, visel, vedril, visel, si težil, pospravil in na koncu padel v debato z enim fajn nasekanim patronom, takšnim….. maskoto.

“Gospod, pejte ven kadit.”
“Dej ne seri, pizda.”
“Dej, ne seri ga ti, pejt ven.”
“Poglej, a’s ti ta nov tuki?”
“Ja..”
“Jest kadim tuki že dvejst let, ti pa si tuki komi en dan, ne seri, razumeš?”
“Pejt, a greva skupaj ven?”
“Dej gm’h, pust me da kadim kakor hočem.”
“Dej pejt ven, pizda no!”

Spusti cigaret na tla, mi pihne v faco in se sladko zareži…tipično preizkušanje praga tolerance novega kretena v hiši. Jaz še vedno neumno gonim svoje naprej:

“Poberi!”
“Eh…”
“PO-BE-RI!”
“Eh.. bejž no..”
“Zgini!”
“Ne grem!”
“Zgini!”
“Ne grem!”

Ga primem pod roko (po damsko).

“Greva!”

On rahlo zajoče (izjemna drama):

“Pa dej človek, pust me da kadim kakor hočem! Boli me kurac za ta zakon!”
“Pa pejt pred parlament, ne meni tle solit pameti.”

Odhaja…..se še enkrat zaustavi, dvigne roko in reče:

“Častim rundo za cel lokal.”

Jaz zaklenem vrata in grem na pivo.

Vprašal sem sodelavca koliko zamujajo plače. Pravi, da pridejo enkrat na pol leta. Pošteno. Očitno le ne potrebujem tako nujno tega denarja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 7 komentarjev »