hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za 'Glasba' Kategorija

Ljuta plavuša in komad ki trga gate!

Objavil Tibor Jablonsky dne 12.01.2010

Že nekaj časa ne spremljam več, kaj se dogaja na glasbeni sceni, kar naenkrat se je zgodilo, pač, hvalabogu da Tool-i in Tom Waits ne izdajajo plošč vsako leto.
Danes me je pa zadelo. Res. Zvečer sem se zleknil pred TV in simultano prevrtaval kanale, brez da bi gledal kaj je na sporedu. Kar nenadoma me je zadel zvok. Zvok je bil vesoljski. Vesolje je bilo kot tisto v filmu Andreja Tarkovskega, montažno, sterilno, plastično, vrhunsko!

Pevka je bila v prvem kadru, “ljuta plavuša”, bi rekel. Po obnašanju bi si upal staviti, da je iz Zagreba, take stvari se pač vidijo, pa s tem ne mislim nič slabega, to je odlično! Ime sem zgrešil, komad je bil pa bomba!

Kasneje sem se naveličal TV-ja in odšel preganjat čas za računalnik, vstopim na domačo vest.si, da bi pogledal kaj se dogaja v naši podalski deželici. Stran se naloži in odpre se mi   intervju z bendom Lollobrigida, v njem pa moja ljuta plavuša razlaga o tem, da so dobili neko nagrado! Zraven pa seveda prekmurci, moji najljubši glasbeniki, Prekmurje Noise Conspiracy.

You made my day! Carji! V petek grem na koncert.

P.S.
Seveda sem že našel njihovo zadnjo plato na net-u, to bo žur.

T.Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v DanesSemZvedu, Glasba | 6 komentarjev »

Vabilo na Bluz, tokrat drugič.

Objavil Tibor Jablonsky dne 17.06.2009

Drage moje, dragi moji, vabim vas na predstavo v KUD France Prešeren, ki bo pričela 18.6.2009 ob 18. uri. Končala bo, ko bo zmanjkalo vina, piva in ostalih opojnih substanc. Prvotni namen in druženje zaokrožuje svetovni dan beguncev, katerega bodo obeležile različne okrogle mize, debate, nastopi improligašev in pevski vložki. Temu v čast bom tudi zapel s svojimi gruzijskimi brati, Dzmebi!

Na zdravje in srečo!

Se vidimo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Šport | Brez komentarjev »

Na privatnem žuru sa Hladnim Pivom

Objavil Tibor Jablonsky dne 21.07.2008

V soboto se je v našem vrlem avditoriju odvijal koncert. V bistvu kar svirka. GP & HP. Ljudi ni bilo, oziroma bilo je na tričetrt prazno, na en četrt polno, kakorkoli, večna dilema.

Portorožani smo še enkrat dokazali, da smo nezainteresirani za vse. G&P ter ekipa so odigrali svoj standardno fukabilen šov. Ko so končali se je publika ekspresno umaknila in za koncert Hladnega Piva nas je ostalo le še kakšnih 50 nedoraslih zanesenjakov. Vsekakor športni dogodek leta. V 95% praznem avditoriju, smo uprizorili pravi “dar mar”. Tista dva varnostnika sta zelo agresivno poskušala braniti mejo bend-publika, vendar nista bila uspešna. Poskušali smo jim tudi dopovedati, da sta vse preveč nasilna z nami, vendar brez uspeha.
Na koncu je šov uspel, čeprav z maloštevilno publiko, so bili HP-jevci navdušeni, perfekten party. Odigrali so itak celoten repertoar, ki se ga od njih pričakuje, veliko tudi nepoznanih hitov iz albuma “Ginovski”, koncert kot ga že dolgo ni bilo. After Party je bil baje brutalen, žal sem hitro odšel, vedel sem, da me čaka naporna nedelja.
Nedelja se je začela skulirano. Dobili smo se na kavi, vsi brez glasu. Šefa sem zaprosil za dva dni fraj, tako, da sem spakiral kufer in se vsedel v avto. Prva postaja v nedeljo, Dunaj. Bistveno bolj hladno kakor doma. Prispela sva precej pozno, na koncu sva našla odprt kiosk za klobase, kjer sva se napokala in “Lesbos Schwule bar”, kjer sva popila pivo.

Danes odhajam naprej, Dunaj je bil le vmesna postaja. Odhajam namreč na koncert moje mladosti v Prago. Danes igra Tom Waits. Ne morem niti opisati, koliko si želim prisustvovati temu dogodku. Že leta čakam njegov prihod, vem da bo pot do Prage vredna vsakega trenutka.

Eh, konfuzno, ampak danes je pač tak ekscentričen dan. Javim vam kako je bilo. Grem rajši na pivo. Čao.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Šport | 4 komentarjev »

Na privatnem žuru sa Hladnim Pivom

Objavil Tibor Jablonsky dne 21.07.2008

V soboto se je v našem vrlem avditoriju odvijal koncert. V bistvu kar svirka. GP & HP. Ljudi ni bilo, oziroma bilo je na tričetrt prazno, na en četrt polno, kakorkoli, večna dilema.

Portorožani smo še enkrat dokazali, da smo nezainteresirani za vse. G&P ter ekipa so odigrali svoj standardno fukabilen šov. Ko so končali se je publika ekspresno umaknila in za koncert Hladnega Piva nas je ostalo le še kakšnih 50 nedoraslih zanesenjakov. Vsekakor športni dogodek leta. V 95% praznem avditoriju, smo uprizorili pravi “dar mar”. Tista dva varnostnika sta zelo agresivno poskušala braniti mejo bend-publika, vendar nista bila uspešna. Poskušali smo jim tudi dopovedati, da sta vse preveč nasilna z nami, vendar brez uspeha.
Na koncu je šov uspel, čeprav z maloštevilno publiko, so bili HP-jevci navdušeni, perfekten party. Odigrali so itak celoten repertoar, ki se ga od njih pričakuje, veliko tudi nepoznanih hitov iz albuma “Ginovski”, koncert kot ga že dolgo ni bilo. After Party je bil baje brutalen, žal sem hitro odšel, vedel sem, da me čaka naporna nedelja.
Nedelja se je začela skulirano. Dobili smo se na kavi, vsi brez glasu. Šefa sem zaprosil za dva dni fraj, tako, da sem spakiral kufer in se vsedel v avto. Prva postaja v nedeljo, Dunaj. Bistveno bolj hladno kakor doma. Prispela sva precej pozno, na koncu sva našla odprt kiosk za klobase, kjer sva se napokala in “Lesbos Schwule bar”, kjer sva popila pivo.

Danes odhajam naprej, Dunaj je bil le vmesna postaja. Odhajam namreč na koncert moje mladosti v Prago. Danes igra Tom Waits. Ne morem niti opisati, koliko si želim prisustvovati temu dogodku. Že leta čakam njegov prihod, vem da bo pot do Prage vredna vsakega trenutka.

Eh, konfuzno, ampak danes je pač tak ekscentričen dan. Javim vam kako je bilo. Grem rajši na pivo. Čao.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Šport | 4 komentarjev »

Na zdravje!

Objavil Tibor Jablonsky dne 3.07.2008

Še prekleto dobro se spominjam dni, ko sem bil zagrizen športnik, trdno prepričan, da bom nekega dne nastopil na olimpijadi. Kasneje sem, hvalabogu, pošteno padel na glavo, si izpahnil dve vretenci v torakalnem predelu in prenehal gojiti vsakršne nebuloze o vrhunskem športu. Starši so mi bili hvaležni, jaz sem pa postal roker in nakladač.

Nenadoma sem se počutil mnogo starejšega, kakor sem kazal. Ob vsaki fizični aktivnosti sem čutil močne bolečine po celem hrbtu, velikokrat sem po kakšni rekreativni nogometni tekmi obležal, s kravjim heksenšusom, na kavču. Ščasoma sem se navadil, počasi sem bil vse manj fizično aktiven in vse bolj popadljiv. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz, Glasba, Izlivi, Modrosti in klobasarije, zgodbe, Šport | 6 komentarjev »

Black Box

Objavil Tibor Jablonsky dne 30.04.2008

Končno. S skupino ljudi s katerimi ustvarjamo v mejah anonimnosti, smo posneli naš prvi videospot. Naj ne bo tudi zadnji!

Skupina se imenuje Picture Gray, sestavljamo pa jo: Vane s kitaro in klaviaturo, David prav tako s kitaro, Bine z bas kitaro, Matjaž s kompletom bobnov in činel, ter Nejc z mikrofonom in kablom (brez ozvočenja).

Komad posnet v Studiu Fifth Season v Mariboru, režiser spota Darko Herič.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba | 8 komentarjev »

Žižölath

Objavil Tibor Jablonsky dne 19.03.2008

Uffff, če sem že tako popolnoma neaktiven na svojih blogovskih zapisih, vas pa dragi moji maloštevilni bralci, lahko razsvetlim s stvarmi, ki mi trenutno godejo po glavi.
Obala je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znana po izjemno močni metalski in hardcore sceni. S prihodom Nu-metala je odšla v zaton. Edino, kar se je pojavilo so bili D-facti, pa še to je bilo bolj kilavo…

S ponosom Vam sporočam, dragi ljubitelji težke godbe, da je teh časov konec. Na obali imamo ne enega, ampak kar dva dobra metalska benda, poleg nekaterim že poznanih Hiram, smo dobili tudi Žižölath! Žižölath žgejo bolj tak športen hardcore, primeren za kratka in eksplozivna udejstvovanja kot so skoki na tla, v zid, v publiko, v varnostnike in podobno. Surova energija se kaže v njihovem prvem hitu, ki se je pojavil na spletnem smetišču poimenovanem myspace. V živo imajo občasno dva vokalista, včasih nobenega, odvisno od inspiracije in zaposlenosti vokalistov. Naj žge!

Samo poglejte jih, mene je že strah!

Žižölath
Vir: www.myspace.com/zizolath

In še kratka misel za konec: “…….set you on fire, leave you to burn!”

Romantično.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba | 3 komentarjev »

Šećer i Med

Objavil Tibor Jablonsky dne 28.11.2007

Dragi Darko!

Danes je moj najsrečnejši večer v življenju. Ne, nisem dobil za f***t od Charlize Theron, niti od Mine od Melodromov. Danes sem končno dobil najboljši album vseh časov! Izšel je v Jugi, daljnega leta 1977. Jokal sem od sreče, ko sem ga dobil. Dobil sem ga celo na netu. Kdo bi si mislil, jaz vsekakor ne. Skratka, nekateri ste že po naslovu ugotovili za kateri album gre (bolj malo vas je, ne?) .

Slika pove več kot 26 besed, torej:

jato-front.jpg

MIRZINO JATO – ŠEĆER I MED

Bogata recenzija se nahaja tukaj (KLIK)

Še citat iz recenzije:

“Highlightovi:

  • svaka sekunda je highlight

Ocjena: 10/10″

Preveč sem vzhičen, da bi sploh karkoli povedal, če si kdo želi cd, mu ga zapečem in dostavim. Osebno.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 4 komentarjev »

Hrepenim po Harmoniki – močnó!

Objavil Tibor Jablonsky dne 27.11.2007

Na uscan sobotni večer smo prišli. V plesnivem hodniku z odprto streho smo čakali, da nam odprejo vrata – ključavnico so pubeci z občine namreč – zamenjali. Dež je padal neusmiljeno. Panično smo sklanjali glave nad 28 letnim Mesa Boogie-jem, da se slučajno ne bi poškodoval ali pa prehladil. Nenadoma nas je prešinilo: “Pank je itak Punk in panksi so itak punksi!” Razgrnili smo svoje mastno-prhljajaste butice, ter milostno dopustili zdravim, debelim dežnim kapljam, da obližejo tako dragoceno škatlico. Bo zvok zagotovo boljši, smo si rekli in se suvali pod rebra od navdušenja. Prepariran klavir je zmeraj bil “IN”, prepariran ojačevalec bo pa “IN-IN”.
Prišel je bobnar. Malce je negodoval, ker ni navajen se zbujati ob 19:30h. On ga raje povleče do 23h. Kljub jasni nejevolji je s seboj prinesel pivo (da bo lažje mislil), palčke (da bo bolje igral) in tigrovo mast (da bo bolj filingiral). V rokah je imel ključ – tapravi!
Po vstopu v vadbeni prostor si nemudoma zaželiš, da bi raje vadil na prostem. Stara vojaška oprema ima pač specifičen vonj, ki se ga ne znebiš iz tekstila tako zlahka. Nič ne dé za bronhitis, zdrava mladost pa to smo si rekli in nemudoma pričeli. Basist je pozabil bas kitaro, še dobro, da imamo dva basista, smo si rekli in ga, meni nič – tebi nič, prestrukturirali v kitarista. Ni ugovarjal.
Pa smo začeli. Mladi, nadebudni in brez perspektive. Bobnar je hitro spil pivo, si na oči natrl tigrove masti, prijel palčke v roké in pričel silovito poganjati ritemsko dizel mašino. Basist je jadral povprek z distorziranimi akordi, kitarist pa je simuliral bas linijo. Tako smo sestavili dvanajst riffov in pol. Vmes smo si dajali duška z antidotom, ki mu je potekel rok trajanja leta 1981, tako da smo si ga zabijali naravnost v srce. Naredili smo en komad, sestavljen iz enajstih riffov in pol. En riff smo prišparali za drugič. Po kratki čik pavzi smo sešteli dvakratdva in soglasno dali žegen novemu komadu. Med poslavljanjem sem na brzino sunil bratu sodo bikarbono, jo še hitreje posnifal in dejal: “Fantje, harmonika je obvezna v tem bendu, brez nje nam obstoja ni mogoče zagotoviti!”
Med huronskim vpitjem in paniko (Injekcija z antidotom se je zaštopala pri kitaristu, nikakor je niso mogli izvleči ven. (Res je, fant je že od prej imel zlomljeno srce) To jih je kar malce preveč ustrašilo.) so mi soglasno pritrdili in obljubili, da naslednje vaje bo zraven.

Zdaj pa povem še javno, jasno in glasno: Če si, ali pa če poznaš harmonikaša, ki nima perspektive, rad bi pa igral psihadelični punk iz šestdesetih (kakor so ga imeli bratje francozi, ki so spuščali kontroliran dadaizem a-lá “Vačú-vačú (so mi dejali drugi))^2, se nam kar najhitreje javi. Prosim. Pogoj je, da si iz obale, ne pa primorc (Tolmin in Kobarid ni obala, razen, če si misliš sam bencin plačevati, antidot častimo mi :)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Glasba, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | Brez komentarjev »

Ansambel “Hrepenenje”

Objavil Tibor Jablonsky dne 20.11.2007

Med branjem zadnjega-ampak-ne-poslednjega Fetalijevega posta, sem začutil, da ta mladenič hrepeni. Je nostalgičen, hiter, neobjektiven, zabaven in rahlo pocukran. Predvsem so njegove objave v stilu PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL, HREPENEL. To je tista pomembna točka, ki ga uvršča na višjo stopničko, višje od “navadnih” junakov hollywoodskega in starogrškega žanra. Fetalij je Bollywoodski. Na koncu, ko je akcija končana, še malo posede in hrepeni. Včasih hrepeni že kar na začetku, takrat ni prav nič junaški.
Saj ne da bi fanta vlačil po svojih kosmatih dlesnih z nadnaravnim užitkom, sploh ne. Gre se zato, da je s svojim nekontroliranim hrepenenjem sprožil pri meni popoln kaos. Tudi ta objava je pripomogla k temu, da se je v mojih možganih sprožil revolt, revolt na hrepenenje.
V tem trenutku sem zelo zmeden. Hrepenim, a vendarle se mi upira. Taka situacija je pri meni sicer pogost pojav, zategadelj sem se že naučil, kako ravnati, ko se hrepeneči osebek znajde v njej. Ustanovim nov bend, novo glasbeno skupino ali ansambel ali pa si poiščem nov hobi. Tokrat je ansambel prevladal nad razumom, zato vam ponosno predstavljam ansambel HREPENENJE!

Trenutna zasedba ni pisana, je pa solidna. Bobnar, dva basista in vokalist. Dva basista sta zato, da lahko eden igra hitro, drugi pa bolj počasi. Pojavila se je pa tudi druga opcija, ki namiguje, kako se lahko porabi dva basista v bednu. Prvi malo zamuja, drugi pa malo prehiteva, to je že kompleksna zadevščina. Skratka, bobnar in vokalist nista omembe vredna, no bobnar je super. Po kitari ne hrepenimo, čutimo pa obilico le-tega kadar pomislimo na harmoniko.

HREPENITE Z NAMI, SE VIDIMO, KO SKUP’ PRIDEMO.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Glasba | 3 komentarjev »