hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za 'Bluzzzz' Kategorija

Ansambel “Hrepenenje”

Objavil Tibor Jablonsky dne 20.11.2007

Med branjem zadnjega-ampak-ne-poslednjega Fetalijevega posta, sem začutil, da ta mladenič hrepeni. Je nostalgičen, hiter, neobjektiven, zabaven in rahlo pocukran. Predvsem so njegove objave v stilu PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL, HREPENEL. To je tista pomembna točka, ki ga uvršča na višjo stopničko, višje od “navadnih” junakov hollywoodskega in starogrškega žanra. Fetalij je Bollywoodski. Na koncu, ko je akcija končana, še malo posede in hrepeni. Včasih hrepeni že kar na začetku, takrat ni prav nič junaški.
Saj ne da bi fanta vlačil po svojih kosmatih dlesnih z nadnaravnim užitkom, sploh ne. Gre se zato, da je s svojim nekontroliranim hrepenenjem sprožil pri meni popoln kaos. Tudi ta objava je pripomogla k temu, da se je v mojih možganih sprožil revolt, revolt na hrepenenje.
V tem trenutku sem zelo zmeden. Hrepenim, a vendarle se mi upira. Taka situacija je pri meni sicer pogost pojav, zategadelj sem se že naučil, kako ravnati, ko se hrepeneči osebek znajde v njej. Ustanovim nov bend, novo glasbeno skupino ali ansambel ali pa si poiščem nov hobi. Tokrat je ansambel prevladal nad razumom, zato vam ponosno predstavljam ansambel HREPENENJE!

Trenutna zasedba ni pisana, je pa solidna. Bobnar, dva basista in vokalist. Dva basista sta zato, da lahko eden igra hitro, drugi pa bolj počasi. Pojavila se je pa tudi druga opcija, ki namiguje, kako se lahko porabi dva basista v bednu. Prvi malo zamuja, drugi pa malo prehiteva, to je že kompleksna zadevščina. Skratka, bobnar in vokalist nista omembe vredna, no bobnar je super. Po kitari ne hrepenimo, čutimo pa obilico le-tega kadar pomislimo na harmoniko.

HREPENITE Z NAMI, SE VIDIMO, KO SKUP’ PRIDEMO.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Glasba | 3 komentarjev »

Rokenrol

Objavil Tibor Jablonsky dne 12.11.2007

Kar se tiče mojih vlog po glasbenih skupinah, moram reči, da sem zmeraj izbral vlogo suhega alkoholika. Mislim da namerno. V sebi imam dobro merco mazohizma in občutka za samodestrukcijo. Saj ne porečem nič, včasih se je tudi meni zgodilo, da sem se ga na kakšnem špilu über nacedil in kasneje agresivno kričal na odru. Ponavadi nisem bil zadovoljen s posnetki, ko sem jih naslednji dan poslušal.
V rokenrolu velikokrat velja pravilo, da živiš v alkoholičnem mikrookolju. Problem je bil v tem, da nismo bili rokerji. Trezne persone smo bili sami senzibilci, nežne dušice in na splošno nam je kar na jok hodilo ko smo se gledali med seboj. Sočustvovanje na vsakem koraku oh in sploh.
Repertoarja nismo imeli. Ustvarjanje skladb smo dojemali kot najbolj mučen proces, če ni takoj steklo. To ni bilo praktično nikoli. Naš repertoar je tako obsegal tri pesmi in stošestindvajset “tem” na katere smo improvizirali po občutku. Improvizacija nam je kar šla. Sploh instrumentalistom. Praviloma smo pred koncertom dolgo čakali in domišljija je izkoristila svoj potreben čas. Spominjam se, kako sem si 5 minut do nastopa ogledoval našega bobnarja, ki je “pjan ko hlod” lovil palčke po rokah. Ni mu uspevalo, padale so po tleh, on se je pa samo še bebavo režal. Zraven je basist pijano tulil, da ga srat tišči in da mora iti takoj, medtem ko se je kitarist odločil, da si bo spustil kitaro za ton in pol nižje, ker bo v sozvočju z ostalimi zvenela bolj kakofonično. Takrat mi je bilo prekleto žal, da nisem bil pijan, sekiral sem se za vse skupaj, kako bo zadeva izpadla, ali bodo zmogli sploh igrati, kaj šele odigrati.
Kljub svoji abstinenci, sem na koncu večera bil najbolj pijan prav jaz. Napak sem naredil verjetno celo več kot ostali, in na koncu sem bil še soočen z dejstvom da bom moral voziti domov. Kurc pa tak rokenrol! Ja, rokenrol! Na koncertih kot je bil tale smo popolnoma pozabili, da smo senzibilisti. Ponavadi smo ga samo neusmiljeno žgali in si predstavljali da smo “jači od Pantere”. Tonskih tehnikov nismo potrebovali, na ojačevalcih smo vse postavili na maksimum in brusili po strunah, udrihali po snerih, šutirali v kase in krulili v mikrofone. Manj ko smo se spomnili drugi dan, boljši koncert je bil. Jaz sem se žal vsega spomnil.
Nekega dne, ko smo že skoraj sprejeli dejstvo, da bomo posneli ploščo kar v živo, nas je kot strela z jasnega zadela huda novica: “Na kanalu A bodo prenehali vrteti umore na podeželju!”
V naslednjih trenutkih konfuzije smo samo opazovali črepinje razbitih glavic in vlačili svoja trupelca iz kota v kot.
“Cold Turkey!”
Ves alkohol, vsa lepila in pisarniški pribor niso zalegli več. Za take senzibilne dušice je bil to popoln šok, razdejanje, razmesarjenje! Kri je špricala, slišali so se neartikulirani kriki groze, pomešani z vonjem po studu in neostiku. Nismo se tega takrat zavedali, ampak to je bil čas, da končamo glasbeno pot.

Tako smo potem ležali, v globoki komi, s krizo identitete. Problem je rešila Tinkara Kovač. Tudi ona je bila takrat brez identitete, imela je pa cilj. Potrebovala je basista brez domišlije. Ostali so postopoma zamrli. Basist je odprl myspace stran, ampak danes nisem o njem govoril. Takrat je bila ekipa drugačna.

Prilagam posnetek. Na njem piše, da je naš. Jaz se ne spomnim, da bi mi kdaj to igrali, se pa prepoznam.

meditacija.JPG

tema št. 196 -live

tema št. 196 -live

P.S.

Kdor pogrunta od kod je pobrana tema, plačam pijačo (Pivo, rakija, špricer, ribezov sok, cockta…)

T. Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Glasba | 9 komentarjev »

Dilema: Meč ali plug

Objavil Tibor Jablonsky dne 11.11.2007

Brinjevca nisem nikoli dobro prenašal. Iz tega razloga sem zmeraj raje srkal encijan. “Lepše steče po grlu, osveži te, na umu pa pusti rahel madež revolucije.” Ta madež mi je dajal misliti že nekaj časa. Tako sem včeraj, nasekan ko butara, stopil v kopalnico, kjer sem uvidel naravnost strašen prizor. V košu za smeti, med vso tisto vatasto navlako, ki jo ženske uporabljajo po kopalnicah, se je valjal brivnik. Čisto tapravi brivnik. Moški brivnik. Po ročaju sodeč, dober brivnik.

Obšli so me dvomi. Sledila je kurja polt. Potem spahovanje. Na koncu sem kozlal v banjo z močjo islandskih gejzirjev in radostjo najstnika, ko mu prvič pride v šestih sekundah na leto mlajši najstnici.

Sledilo je vprašanje: “Zakaj je cimer zabrisal stran še čisto dober brivnik?”

Sledilo je logično sklepanje: “To bi pa jaz vsekakor potreboval!”
Logično sklepanje je napol zadušil zametek treznega uma, ki je dejal: “Pfej, te svinjarije pa že ne bom ven vlekel, če je v smeteh, je ziher kaj narobe ž njo.”

Problem pri mojih treznih razmislekih je bil zmeraj enak, uničili so kakršnokoli revolucijsko strast v meni, še več, iz mene so naredili ušivega, neodločenega pezdetka, ki je bebavo jokal po križiščih in se spraševal “Kaj pa zdaj?!”
Zmeraj je bilo isto, ko sem pil, sem šel, ko pa nisem, sem se ustavil. Tega sem se tudi tedaj krvavo zavedal. Moj pomračeni um je s frekvenco budilkinega zvonca naznanjal, da so spremembe na poti, naznanjal je dejstvo, da je revolucija tokrat NEIZBEŽNA! Tokrat je šlo ZARES!
Kaj sem pa mogel, bilo je močnejše od mene! Srknil sem še en dvojni encijan in si rekel, “PA VZEMI, ZA JAJCA BRIT BO ŠE DOBER!!”
Ostalega se nisem spomnil. Zjutraj sem se zbudil, v kopalni kadi, z obrazom navzdol, mačkast kot še nikoli v življenju.

Dilema brivnik ali zobna ščetka je bila nepomembna. Odprl sem si pivo.

brivnikscetka.JPG

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 9 komentarjev »

Massen KaraMBOLAZN, nöch eine Helga, bitte!

Objavil Tibor Jablonsky dne 26.09.2007

Freiburg je mestece v velikosti Ljubljane, izgleda mesano med Ljubljano in Mariborom, le, da je cistejse in bistveno bolj organizirano.
Namescen sem ilegalno v studentskem domu, studentski dom je tak kakor “enka” v Rozni dolini, samo boljsi. Delim si kuhinjo in kopalnico. Imam cimra iz Kambodje! Nevem kako je z vami, ampak jaz zmeraj asociram drzavo z necim stereotipnim. Kaksno asociacijo dobis pri tipu, ki prihaja Kambodze? Moja je bila sledeca:

- Spomnil sem se, da so Kambodzo omenjali sedaj ze pokojni System of A down (“The Cambodgia Mushroom people, sitting around all day!”)
- V Mladini sem prebral, da v Kambodzi jedo ocvrte tarantele.

Zdej pa ti pojasni temu cloveku, da nisi idiot. Jaz mu nisem. Ko sem mu razlozil situacijo, se mi je le nasmejal in odsel, za Slovenijo je slisal, ker je strasten nogometni navijac in je videl kaj se je zgodilo na SP 2002.

Glavna ulica v centru Freiburga se imenuje Kaiser Josef Straße. Ulica Franca Jozefa! Nasalednji dve uri sem navduseno pokuril, tako, da sem bebavo letal po ulici in spraseval mimoidoce, ce vedo, kje bi bila Gavrilo Princip Straße, baje, da seka ulico Franca Jozefa. Nemci, se enkrat dokazano, nimajo smisla za humor, kakor tudi ne premorejo pretirane zgodovinske razgledanosti. Sele po dobrih 120 minutah, se me je usmilil gospod z ocali in poslal do kafica, kjer je bil napis “Ziva Svirka”.

V Studenta sem se vrnil poklapan, po poti nazaj so me se posteno nategnili za kebab in fanto, ki sem ju preplacal.
Prijatelj iz Kambodze mi je pripravil presenecenje. V stanovanju je nabral zvrhano skledo pajkov, skorpijonov, stonog in ostalih hrustljavih mrgolazni, jih pomocil v natrijev glutaminat (po domace – vegeto) in ocvrl. Vecerja je bila slastna, hrustjava in boljsa kakor kalamari. Jaz mu v zahvalo nisem spekel nic, mislim, da je razumel.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz | 11 komentarjev »

PETEK, 13.9.2007

Objavil Tibor Jablonsky dne 14.09.2007

Dragi Darko!

Navkljub vraževernemu dejstvu, da je danes tisti dan, petek trinajsti, friday the 13th, dan ko se vsa groza, ki se zlovešče zbira nad našimi glavami in čaka, da udari, ko si najbolj nepripravljen… da navkljub temu dejstvu, brodim skozi dan čisto ok. (Dober stavek, a?)
Pravzaprav še boljše, imel sem bližnje srečanje z legendo. Kaj z legendo, z eminenco. Kaj z eminenco, z samim visočanstvom! Kaj z visočanstvom, s samim nobelovim nagrajencem za književnost!
No, s to poslednjo sem ga morda malo v nič vrgel, ampak vseeno, ne boš verjel Darko, srečal sem ga! Koga??!!??!?

Ernesta Hemingwaya! RES!

Sedel je pri Boškotu na travniku, pil je pivo in bil rahlo židane volje. Danes, okoli 13. ure. Na petek trinajsti!
In da boš vedel, da je vse to res, dragi moj Darko, tega si jaz nisem zmislil. Jaz ga najprej sploh nisem opazil, ker sem bil preveč zatopljen s pihanjem balončkov v svoj kozarec. Prijatelj me je prijateljsko mahnil po ramenu in rekel: “A ni tisti tam kot Ernest Hemingway?”.
Jaz sem pa odvrnil: “Ne, to JE Ernest Hemingway!”
Potem pa nismo bili sigurni, mogoče ima dvojnika. Dilemo sem karseda hitro razrešil s pomočjo svoje lastne inteligence. Vedel sem namreč, da se v ozadju mojih žuljavih možgančkov plazi informacija o njegovem bržkone resničnem obisku Kobarida, med nastajanjem knjige “Zbogom Orožje”. Mlad, pameten in ambiciozen kakor sem, stvari nisem prepuščal naključju. Vstal sem in se sprehodil do njega, z lepo gesto dvakrat zaokrožil okoli mize, se nepretenciozno nasmehnil in brž velel vedeti: “Gospod, a ste vi bili kdaj v Kobaridu?”
Gospod, kateri je bil osumljen identitete Ernesta Hemingwaya, je bil v obraz rdeč kakor puran. V rokah je nasmejano držal svoj vrček piva, ki bržkone ni bil več prvi, kakor tudi ne drugi. Z nezadržano radostjo je kakor iz topa iztrelil: “Kva sm js čist gvišn biu tm gori, pa per je tut dobr!”

Ne bom več izgubljal besed, zame je to dokaz, več kot odličen. Kasneje je odšel tudi do robidovega grmička, kjer je odtočil zasluženo rundo prebavljene inu kvašene ambrozije. Najverjetneje bom zbral okoli sebe zadostno število inteligentnih komitentov, ki mi bodo pomagali postaviti kip, v naravni velikosti, z napisom: “TUKI SE JE NA PETEK TRINAJSTEGA SEPTEMBRA USCOU E. HEMINGWAY, IN TO DOBR!”

T.Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Skriti Dnevnik Tiborja Jablonskega | 6 komentarjev »

Spopad v-velikanov

Objavil Tibor Jablonsky dne 24.08.2007

Tibor Jablonsky: Jaz se zavzemam, da vlada s konsenzom sprejme novo reformo, kjer bo vsak državljan odšel na testiranje inteligentičnega kvocienta in količnika gobčnosti. Le-tega je potrebno še definirati. Vsi, ki padejo pod nek določen kriterij, morajo biti javno pretepeni na glavnem trgu, kjerkoli že. Večkrat. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Izlivi, zgodbe | 7 komentarjev »

Iskanje izgubljenega človeka

Objavil Tibor Jablonsky dne 21.08.2007

Založil sem glavo. Polno spominov. Polno stereotipov. Enostranskih mnenj. Dvoumnosti. Perverzij.

V njej so živele teorije kaosa, tuje zarote in moje bolane igrice.

Izgubil sem jo na poti v park, kjer sem se nameraval igrati z vrstniki in preprodajati crack okoliški mulariji.

V bistvu je ne pogrešam. Tam ni domovalo moje življenje. Tam ni bilo skritih dejstev. Od sedaj naprej sem javni transparent.

T.Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz | 9 komentarjev »

Moj Skutere

Objavil Tibor Jablonsky dne 26.07.2007

V poplavnem valu dopustniških blogov, novic iz onostranstva, ter ostalih stvari, ki me žal še vedno niso prizemljile, se dopustniško oglašam iz Črne Gore. V Črni Gori je latinice več kot cirilice, smeti več kot na deponiji, sonca več kot v Sloveniji. Za glasbeni vložek poskrbi Tibor Jablonsky in sicer z interpretacijo RASMC (Rambo Amadeus Svetski Mega Car), moj skutere. Naj vam tekne poezija o teh plemenitih dvotaktnih stvorih in njihovih lastnikih.

http://video.google.com/videoplay?docid=-5748552180138554993
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Glasba | 6 komentarjev »

Fekalije

Objavil Tibor Jablonsky dne 5.06.2007

Če sem slučajno si bil prejšnjič čisto sam kriv, sem jo pač tokrat preprosto nadrajsal. Zakaj tako? Tokratna ekskurzija je bila obvezna. Na ogledu so bile razne čistilne naprave (beri: drek pumpe) in pa vodna zajetja. Seveda je bilo tam tudi nezgrešljivo oko Tiborja Jablonskega, z odporom. Fant namreč ne mara stvari, ki so obvezne.

http://video.google.com/videoplay?docid=-637307345405138218

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz | 7 komentarjev »

Iron Maiden so Odškripali

Objavil Tibor Jablonsky dne 4.06.2007

Vzhičenje. Veselil se je dogodka kakor otrok, ko gre na izlet v lunapark. To je bil dogodek njegovega življenja. Kasneje ga je doletelo bridko razočaranje. Resnica je bila kruta, krvava, a žal tudi neizprosna. Železne Devičke niso imele včeraj samo tonske vaje, ampak tudi koncert. Vsa njegova bogata pričakovanja so se raztreščila kakor kitajski porcelan na Pohorskem tonalitu. Bedak! Koncert je bil v soboto, 2. junija. Reakcija po spoznanju žal ni posneta, njen rezultat je pa bil zelo tragičen. Bojda.

http://video.google.com/videoplay?docid=-9049444169038953428
Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz | 3 komentarjev »