hedonistična orgija čutnih radosti

Tako. V matični domovini sem odpravil še zadnji veliki dolg. Od vpisa na faks pa do diplome je minilo skoraj 11 let, vmes sem že večkrat hotel obupati, a sem se na koncu le toliko zbral in zadevo dokončal. Če sem kaj, sem trmast.
Prvič v življenju sem bil na dopustu v svojem kraju. Vsak dan sem se svaljkal, po 6 ali več ur, na skromnih Lucijskih plažah, ki so mi tokrat ponujale brezskrben užitek, ki sem ga v preteklosti doživel zgolj na kakšnih oddaljenih destinacijah.

Vrnitev je bila hladnejša, v Stuttgartu je jesen že dobro zakorakala. Začenja se bitka za pravo službo, v fohu. Ponudbe je bistveno več kakor pri nas, je pa tudi konkurenca bistveno močnejša. Sam imam rahel hendikep, saj še vednom ne znam dovolj dobro govoriti ali pisati v Nemščini, da bi lahko nemoteno opravljal delo gradbenega inženirja. Bo pa tudi to prišlo, ne dvomim.

Ena stvar, ki mi res ne manjka tukaj gor je politika. Z Nemško se (še) ne ukvarjam, na našo pa postajam popolnoma neobčutljiv. Ker je absurdna. Neobstoječa.  Spremljati košarko je bistveno bolj koristno.

TJ