Nace je bil oderuh.Vrhunski! Spominjam se ga, kako je na prvoklasen način starim ženičkam kradel jajca iz cekarjev, ter jih kasneje prodajal ubogim dušam, ki so sredi mesenja testa za gobovo pogačo ostale brez jajc. Brez jajc je bil tudi sam. To lahko potrdim, saj sem skupaj z njim hodil k veronauku, tam smo pa vsi kaj hitro prišli na čisto z bogom, pa ne samo ž njim.

Je tudi lepo pel, ampak to sploh ni pomembno, saj ga pravzaprav tudi nihče ni mogel dobro slišati. Visoke frekvence v takih dometih slišijo samo hrčki, pa ne mislim s tem na Dimitrija Rupla, bognedej.

Njegova nervoza me je včasih spravljala ob pamet. Enkrat sem tako zelo bil ob pamet, da sem zvil slovenske novice v joint in z njimi puhal kakor kakšen star dalmatinski barba Roko, vmes pa govoril, da se mi jebe zanje… To namreč ni bilo res, očitno je bilo, da se mi je kadilo.

Kadar že omenjamo nikotinske proizvode, naj vam omenim, da sem pri šestindvajsetih letih prvič resno začel kaditi tabak. Gojim ga na lastnem vrtu, zvijam pa ga v vrečevino v kateri je bil shranjen portland cement marke 42,5. Pa saj ne, da bi se hvalil, še zdaleč ne, človek itak ni gladek, če pivo drži v roki dokler se ne spajsa. Pol si pa na radio fukne tubular bellse, zeksa ščavnico in mirno gleda športno napoved do jutra.

Jah, kocka zna ubiti človeka, so mi že davno rekli. Meni je samo stopalo zlomila, pa še to zato ker je bila 28 dni star laboratorijski primerek. Natezno trdnost so raje preizkusili na moji piščali, za tlačno je pa itak jasno da zdrži.

So mi rekli, da letos slive spet niso ratale. Kar malo potrt sem bil. Še dobro, da imam v enem sodu od lani spravljeno kakih 100 kil drnulj, pa še nerafiniranega cukra sem zraven cel kup spustu. To bo rumova drnuljevača (drnuljino? drnuljevo? žganje) , dvanajst let stara! In to že kar taprvo leto!

S spoštovanjem do vseh grešnih duš, rdečo nit sem že zdavnaj izgubil.

Jablonsky Tibor.

To sploh ni več vprašanje koliko ljudi je pred letom in pol verjela v Keka in njegove nogometaše. Tudi sam nisem verjel, nisem verjel, da bomo kazali tako srčno in agresivno igro. Nisem verjel, da smo lahko reprezentanca, ki narekuje ritem, vsiljuje svojo filozofijo takšnim frajerjem kot so rusi. To je definitvno preskok naprej, preskok v miselnosti. Miselnost, ki jo je prinesel prav “bunkeraš” Kek. Skromen v vsej svoji veličini, to je pokazal tudi na novinarski konferenci, ki se je odvila kakšne pol urce po tekmi. Na koncu je še poudaril, da ne bo dovolil, da se kdorkoli meša med njegove igralce, oni so za to garali in si to zaslužili.

Všeč mi je da so prepotentni nasprotniki izpadli. Aroganca se kaznuje, tako je prav.

Klanjam se.