hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za Januar 2009

Revolucionarni Tresk

Objavil Tibor Jablonsky dne 29.01.2009

Hja, revolucije so precej zagamane reči za skupaj klamfat, še posebej če je vsa zadeva podkrepljena z dekreti, za katere pa itak vemo, da jih lahko pišejo samo fanatično vinjeni posamezniki, med katere seveda prištevam tudi sebe. Spomin na zadnji večer leta 2008 je še zelo živ. To je bil namreč eden izmed tistih večerov, ki že po samih prednastavitvah poženejo po človeških žilah ves pretekli gnev in vročo kri. Razumski prebliski so ob takih priložnostih ponavadi nezaznavni in to je dobro. Dobro je zaradi tega, ker morajo zadeve potekati v bliskovitem tempu. Ali poznate slučajno koga, ki je revolucijo speljal na miren način, pa ne mi Ghandija furat, prosim.
Priznam, v mojem srcu je gorel ogenj in sodeč po številu podpornikov (mislim, da jih je bilo 9, trije zadržani, eden neučakan in dva ekstremno radikalna), se je obetala precej divja nevihta na naših koncih. Tako sem, popolnoma prepričan vase, negoval to misel in pripravljal odrsko kuliso za prvi večji udarec.

Če želite revolucijo speljati dostojno in po “propisih”, je potrebno v to vložiti veliko dela, predvsem razmišljanja. Zategadelj sem se odpravil na edino mesto v katerem ima sleherni moški vse primerne pogoje da razmišlja (v kolikor so v hiši tudi druga bitja), na sekret. S seboj sem vzel kup papirja (dekreti so namreč eno samo sranje) in svinčnik. Tako sem tam ždel, meditiral, vzdihoval, se premeščal, gruntal, “rintal” in garal, da se je kar kadilo. Listi so bili vedno bolj popisani, vedno bolj prečrtani in vedno bolj počečkani. V vsem tem navalu revolucijske pisarije sem se, neopazno a dosledno, pod silovito težo dekretov vedno bolj pogrezal v notranjost vece školjke. Začeli so me obletavati dvomi in črne misli, vendar sem se uspešno boril proti njim z učinkovitimi lažmi, katere so kakor zmeraj bazirale na oblastniških vzvodih. Na koncu, ko sem se le uspel prepričati, da je to vendarle to, je sledil končni udarec.
V svojem razmišljajočem stavu sem dovolj dolgo vztrajal in prišel je čas, da preidemo od besed k dejanjem. Bliskovito sem si obrisal rit in vstal. Pri tem sem pozabil na dejstvo, da sem gostoval v meni nepoznani kopalnici, katera je bila sicer zelo dolga, a kaj ko je bila zategadelj toliko bolj ozka. Nasproti wc školjke, je bilo odprto okno, katero je skrbelo za dobršen vnos svežega zraka v bistro revolucionarno glavo. Prav to okno je bilo usodno zame tisti dan. Nahajalo se je namreč na neposredni višini moje glave in tako se ga v tistem bliskovitem štartu nisem uspel izogniti. V elegantnem polkrožnem loku sem glavo prislonil na njegovo spodnjo stran, ter ga z dobro odmerjenim udarcem zbil iz nosilcev v zrak. Od tam je seveda še enkrat pristalo na moji glavi, ter nadaljevalo svojo pot proti keramičnim ploščicam. Silovit trušč, ki se je razlegel po prostoru in bližnji okolici je prestrašil moje zveste podpornike. Le-ti so me čakali pred hišo, saj so želeli izvedeti podrobnosti čimprej. Tako so mahoma prileteli pred vrata kopalnice, kjer so panično tulili naj nemudoma odprem vrata. Jaz jim seveda nisem mogel ekspresno priskočiti na pomoč, saj sem ležal na tleh z razklano betico, prav tako sem si pa želel najprej potegniti vodo na stranišču, da bi vsaj spral stranski produkt razmišljanja. Čez nekaj trenutkov je zaškripalo in vrata so se vdala pod težo revolucijskih teles, katera so zgroženo opazovala nastali “darmar” v kopalnici. Seveda jih nisem uspel pomiriti in še danes krožijo naokoli različne teorije zarot o tem, kaj se je tam gori v kopalnici sploh zgodilo.
Ta udarec mi je pomagal pri nekaterih naslednjih dognanjih in tako sem se odločil, da revolucijo za nekaj časa še opustim.

Premnogi vrli podeželski tepci bi to simboliko vzeli jako resno, ter jo tolmačili kot kakšno božje znamenje, oziroma vtikanje samega gospoda v revolucijo. Jaz, kot marksistični butl, sem to razumel zgolj kot heglovski namig, ki pravi, da ideja kot taka še ni dovolj zrela, saj bi se lahko kaj kmalu sprevrgla v hudičevo seme, to je pa kontrarevolucionarno, v über.

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi | 4 komentarjev »