Gneča. Ljudje se gnetejo. Zato imamo poletje. Ogromen grupnjak, kjer vsi preklinjajo pljuvajo, se nabijajo, zabijajo, pretepajo, žalijo, cel pornič! Nobenemu ne pride. To je edina pomanjkljivost.

Obala poleti spominja na tlačenko. Tisto tlačenko, ki sem jo pred leti kupil v Tušu, na akciji in jo kasneje vrhunsko izbruhal, ker v kombinaciji s šnopsem in travo pač ni najboljše sedla. Kaj se čé, c’est la vie!

Na cestah je pač kažin. Ljudje so prepotentni in preagresivni, ne ljudje, moški. Praktično ne poznam ženske, ki bi bila sposobna izkazati tolikšno mero primitivizma in bebavosti v tistih ubogih trenutkih, ko sedi za volanom, ukleščena v gnečo. Poznam pa veliko moških. Sicer tudi izjeme potrjujejo pravilo, kajti, ravno prejšnji petek se mi je zgodilo, da je vame priletela ena agresivna baba. Očitno je imela zelo slab dan, pa tudi v napoto sem ji bil, zato me je med trobljenjem skorajda pregazila. Vozila je vulvota xc 90, jaz pa le forda fiestico. Kljub vsemu se nisem dal, v vsej svoji primitivnosti sem poskočil za njo, ter besno trobil še nadaljnih 50 metrov, potem se pa v nemoči umiril in odšel svojo pot. Vmes sem razmišljal. Potem sem doživel katarzo.

Ugotovil sem, kaj manjka v novem prometnem zakonu in kako je potrebno dejansko preprečiti pokol na cestah, v praksi. Za novo metodo bi si bržkone lahko zaslužil nobelovo nagrado, vendar bom preživel tudi brez nje.  Na cestah bi policija morala uvesti posebno enoto. Enota za prepotentne moške voznike. Obstaja orožje kako umiriti vsakega divjaka na cesti. Denarne kazni so popolnoma nepotrebne, potrebno je uvesti prisilno masturbiranje. Postopek je sledeč:

“Vsakega voznika moškega spola, ki se obnaša agresivno, vozi prehitro, prekomerno uporablja hupo, preklinja, kriči, prehiteva na nevarnih odsekih in spravlja v nevarnost druge voznike, je potrebno nemudoma zaustaviti in mu omogočiti takojšnjo masturbacijo, ki jo lahko izvede sam ali s pomočjo posebno izurjene policistke. Masturbacija se izvede po predpisanem in standardiziranem postopku. Voznik se po končani proceduri lahko usede v avto in nadaljuje z vožnjo, ki pa je bistveno bolj umirjena in tekoča.”

Odkar uporabljam to metodo, je moja vožnja veliko bolj sigurna, prav tako pa imam občutek, da postajam boljši človek. Mislim, da bi to lahko bila reforma, ki bi veliko naredila za dobrobit človeštva. Je za poizkusiti, sigurno.

 P.S.
Naslednji teden grem z avtom do Bukarešte, a gre kdo z mano

 Tibor Jablonsky

Gneča. Ljudje se gnetejo. Zato imamo poletje. Ogromen grupnjak, kjer vsi preklinjajo pljuvajo, se nabijajo, zabijajo, pretepajo, žalijo, cel pornič! Nobenemu ne pride. To je edina pomanjkljivost.

Obala poleti spominja na tlačenko. Tisto tlačenko, ki sem jo pred leti kupil v Tušu, na akciji in jo kasneje vrhunsko izbruhal, ker v kombinaciji s šnopsem in travo pač ni najboljše sedla. Kaj se čé, c’est la vie!

Na cestah je pač kažin. Ljudje so prepotentni in preagresivni, ne ljudje, moški. Praktično ne poznam ženske, ki bi bila sposobna izkazati tolikšno mero primitivizma in bebavosti v tistih ubogih trenutkih, ko sedi za volanom, ukleščena v gnečo. Poznam pa veliko moških. Sicer tudi izjeme potrjujejo pravilo, kajti, ravno prejšnji petek se mi je zgodilo, da je vame priletela ena agresivna baba. Očitno je imela zelo slab dan, pa tudi v napoto sem ji bil, zato me je med trobljenjem skorajda pregazila. Vozila je vulvota xc 90, jaz pa le forda fiestico. Kljub vsemu se nisem dal, v vsej svoji primitivnosti sem poskočil za njo, ter besno trobil še nadaljnih 50 metrov, potem se pa v nemoči umiril in odšel svojo pot. Vmes sem razmišljal. Potem sem doživel katarzo.

Ugotovil sem, kaj manjka v novem prometnem zakonu in kako je potrebno dejansko preprečiti pokol na cestah, v praksi. Za novo metodo bi si bržkone lahko zaslužil nobelovo nagrado, vendar bom preživel tudi brez nje.  Na cestah bi policija morala uvesti posebno enoto. Enota za prepotentne moške voznike. Obstaja orožje kako umiriti vsakega divjaka na cesti. Denarne kazni so popolnoma nepotrebne, potrebno je uvesti prisilno masturbiranje. Postopek je sledeč:

“Vsakega voznika moškega spola, ki se obnaša agresivno, vozi prehitro, prekomerno uporablja hupo, preklinja, kriči, prehiteva na nevarnih odsekih in spravlja v nevarnost druge voznike, je potrebno nemudoma zaustaviti in mu omogočiti takojšnjo masturbacijo, ki jo lahko izvede sam ali s pomočjo posebno izurjene policistke. Masturbacija se izvede po predpisanem in standardiziranem postopku. Voznik se po končani proceduri lahko usede v avto in nadaljuje z vožnjo, ki pa je bistveno bolj umirjena in tekoča.”

Odkar uporabljam to metodo, je moja vožnja veliko bolj sigurna, prav tako pa imam občutek, da postajam boljši človek. Mislim, da bi to lahko bila reforma, ki bi veliko naredila za dobrobit človeštva. Je za poizkusiti, sigurno.

 P.S.
Naslednji teden grem z avtom do Bukarešte, a gre kdo z mano

 Tibor Jablonsky

V soboto se je v našem vrlem avditoriju odvijal koncert. V bistvu kar svirka. GP & HP. Ljudi ni bilo, oziroma bilo je na tričetrt prazno, na en četrt polno, kakorkoli, večna dilema.

Portorožani smo še enkrat dokazali, da smo nezainteresirani za vse. G&P ter ekipa so odigrali svoj standardno fukabilen šov. Ko so končali se je publika ekspresno umaknila in za koncert Hladnega Piva nas je ostalo le še kakšnih 50 nedoraslih zanesenjakov. Vsekakor športni dogodek leta. V 95% praznem avditoriju, smo uprizorili pravi “dar mar”. Tista dva varnostnika sta zelo agresivno poskušala braniti mejo bend-publika, vendar nista bila uspešna. Poskušali smo jim tudi dopovedati, da sta vse preveč nasilna z nami, vendar brez uspeha.
Na koncu je šov uspel, čeprav z maloštevilno publiko, so bili HP-jevci navdušeni, perfekten party. Odigrali so itak celoten repertoar, ki se ga od njih pričakuje, veliko tudi nepoznanih hitov iz albuma “Ginovski”, koncert kot ga že dolgo ni bilo. After Party je bil baje brutalen, žal sem hitro odšel, vedel sem, da me čaka naporna nedelja.
Nedelja se je začela skulirano. Dobili smo se na kavi, vsi brez glasu. Šefa sem zaprosil za dva dni fraj, tako, da sem spakiral kufer in se vsedel v avto. Prva postaja v nedeljo, Dunaj. Bistveno bolj hladno kakor doma. Prispela sva precej pozno, na koncu sva našla odprt kiosk za klobase, kjer sva se napokala in “Lesbos Schwule bar”, kjer sva popila pivo.

Danes odhajam naprej, Dunaj je bil le vmesna postaja. Odhajam namreč na koncert moje mladosti v Prago. Danes igra Tom Waits. Ne morem niti opisati, koliko si želim prisustvovati temu dogodku. Že leta čakam njegov prihod, vem da bo pot do Prage vredna vsakega trenutka.

Eh, konfuzno, ampak danes je pač tak ekscentričen dan. Javim vam kako je bilo. Grem rajši na pivo. Čao.

V soboto se je v našem vrlem avditoriju odvijal koncert. V bistvu kar svirka. GP & HP. Ljudi ni bilo, oziroma bilo je na tričetrt prazno, na en četrt polno, kakorkoli, večna dilema.

Portorožani smo še enkrat dokazali, da smo nezainteresirani za vse. G&P ter ekipa so odigrali svoj standardno fukabilen šov. Ko so končali se je publika ekspresno umaknila in za koncert Hladnega Piva nas je ostalo le še kakšnih 50 nedoraslih zanesenjakov. Vsekakor športni dogodek leta. V 95% praznem avditoriju, smo uprizorili pravi “dar mar”. Tista dva varnostnika sta zelo agresivno poskušala braniti mejo bend-publika, vendar nista bila uspešna. Poskušali smo jim tudi dopovedati, da sta vse preveč nasilna z nami, vendar brez uspeha.
Na koncu je šov uspel, čeprav z maloštevilno publiko, so bili HP-jevci navdušeni, perfekten party. Odigrali so itak celoten repertoar, ki se ga od njih pričakuje, veliko tudi nepoznanih hitov iz albuma “Ginovski”, koncert kot ga že dolgo ni bilo. After Party je bil baje brutalen, žal sem hitro odšel, vedel sem, da me čaka naporna nedelja.
Nedelja se je začela skulirano. Dobili smo se na kavi, vsi brez glasu. Šefa sem zaprosil za dva dni fraj, tako, da sem spakiral kufer in se vsedel v avto. Prva postaja v nedeljo, Dunaj. Bistveno bolj hladno kakor doma. Prispela sva precej pozno, na koncu sva našla odprt kiosk za klobase, kjer sva se napokala in “Lesbos Schwule bar”, kjer sva popila pivo.

Danes odhajam naprej, Dunaj je bil le vmesna postaja. Odhajam namreč na koncert moje mladosti v Prago. Danes igra Tom Waits. Ne morem niti opisati, koliko si želim prisustvovati temu dogodku. Že leta čakam njegov prihod, vem da bo pot do Prage vredna vsakega trenutka.

Eh, konfuzno, ampak danes je pač tak ekscentričen dan. Javim vam kako je bilo. Grem rajši na pivo. Čao.

Še prekleto dobro se spominjam dni, ko sem bil zagrizen športnik, trdno prepričan, da bom nekega dne nastopil na olimpijadi. Kasneje sem, hvalabogu, pošteno padel na glavo, si izpahnil dve vretenci v torakalnem predelu in prenehal gojiti vsakršne nebuloze o vrhunskem športu. Starši so mi bili hvaležni, jaz sem pa postal roker in nakladač.

Nenadoma sem se počutil mnogo starejšega, kakor sem kazal. Ob vsaki fizični aktivnosti sem čutil močne bolečine po celem hrbtu, velikokrat sem po kakšni rekreativni nogometni tekmi obležal, s kravjim heksenšusom, na kavču. Ščasoma sem se navadil, počasi sem bil vse manj fizično aktiven in vse bolj popadljiv. Preberi preostanek članka »