hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za Maj 2008

Potopisno predavanje o Srbiji, 2.del: Šljivovicjada 2008

Objavil Tibor Jablonsky dne 8.05.2008

V občini Užice poteka, sedaj že tradicionalni, sejem slivovega žganja. Sejem poteka v vasi z imenom Šljivovica.

Welcome to Šljivovica

Lokacije tokrat res ni bilo težko najti. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluz | 5 komentarjev »

Potopisno predavanje o Srbiji, 1.del

Objavil Tibor Jablonsky dne 2.05.2008

 

Veliko ljudi se pritožuje nad kvaliteto prevozov v Sloveniji. Jaz postajam imun. Zamude slovenskih železnic in njihovo cijazenje po progah me ne prizadanejo, odkar koristim srbske javne prevoze.

Da vlak iz Beograda do Ljubljane v štartu zamuja od 90 – 240 minut je nekaj čisto običajnega. Pred par dnevi pa sem na relaciji Beograd – Zlatibor naletel na sledeči biser.

Na postaji je bila zbrana že precejšnja množica, na pogled je bilo jasno, da je prisotnih več ljudi kot jih gre v en avtobus. Jaz se nisem sekiral, karto sem imel vnaprej kupljeno in sedež sem imel rezerviran, zato se nisem posebno drenjal, da bi med prvimi oddal prtljago (seveda jo dodatno zaračuajo, potuje se itak brez prtljage, ne?). Počasi se je pričel proces vkrcavanja, ki me je zelo spominjal na bitko pri termopilski ožini. Vsespošnem prerivanju so sledili vzkliki tipa: „Ajmo ljudski, nismo valjda stoka!“ ali pa: „Gospođo, molim vas, sklonite se, jebo vas…!“ in tako naprej po živčni lestvici.
Uspešno sem se torej prebil na avtobus in ugotovil, da na mojem mestu ne sedi samo eden, ampak poleg njega stojita še dva človeka, ki se razburjata, da so jima zavzeli mesto. Slišal sem tudi vpitje voznika, ki je ohromelo tulil, da naj se vsedemo, kjer je pač prosto in naj že nehamo komplicirati s številkami! Stresno.

Taisti trenutek, ko sem uspel svojo rit parkirati na sedež, me je že napadla ženska, ki je v rokah imela karto s številko sedeža, na katerem sem jaz sedel. Vnovičen pogled po avtobusu je pokazal, da ima rezervirane sedeže približno dvainpolkrat toliko ljudi kot je sedišč. Situacija je postajala nevarna, saj je bila velika večina potnikov žensk, ki so se bile pripravljene stepsti za mesto. Šlo je na nož, babure so se resnično bile pripravljene poklati zaradi sedežev. Višek srbskega humorja je dodal direktor prevozne družbe, ki je ob vstopu na avtobus, s ciničnim nasmeškom vzkliknil:

Gospođo, smirite se, što ne sednete?“

Takrat sem se dejansko zbal za njegovo življenje, saj so ženšne mahoma zgrnile vso srd na njega. Uspel je dokaj hitro pobegniti.

V naslednjih trenutkih je sledilo prerazporejanje potnikov, prihod novih avtobusov in zapolnjevanje le-teh s potniki. Nazadnje smo tudi štartali, s 45 minutno zamudo, v tišini. Med vožnjo je kontrolor pregledal karte. Na koncu se je na glas zasmejal in vzkliknil: „Ljudi, imamo jedno mesto viška!“

Autobus

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v zgodbe | 7 komentarjev »