hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Z Dušo sva šla rakom žvižgat

Objavil Tibor Jablonsky, dne 24.04.2008

Z Dušo sva bila na potepu. Vsake toliko pač morava iti, tako, nekam, za dušo. Z Dolgčasom se tudi v redu ujameva, vsake toliko morava nekam iti, iz dolgčasa, tako, za dušo.

Pa sva šla, pravzaprav ne, šli smo vsi trije. Jaz, Duša in Dolgčas, malo iz dolgčasa, malo tako, za dušo. Šli smo v Trst, iz dolgčasa. Tam smo gledali usrane golobe, tam smo pili italjančke, poslušali dogodke iz hrvaške nakupovalne mrzlice in se obnašali kot pravi “Slavi”, “Ziganti”, “Bastardi”, etc..
Z nami je bila tudi kolegica Troia. Ona tekoče govori italijansko, ker ima z njimi veliko poslovnih stikov. Prišla je v Trieste, da bi širila svoj posel, vsekakor pa ne iz dolgčasa, niti za dušo, kakor mi. Prav zato smo se je kmalu znebili, kar tudi ni bilo težko. Srečala je postavnega in svetlečega se Michelleja, ki je ob pravem času potegnil iz žepa pravo mero prsatih €vrotov in odšla je z njim, na pogovor….brez duše.

Mi smo ga še naprej vandrali po prekrasnih ulicah, ki govorijo o tem, da smo na zahodu, da je Trst itak naš in da Italija sigurno ni zrcalo civilizacije, kaj šele glamurja. Po Trstu se to sploh ne da meriti, itak je naš, valda.
Kdo pa sploh so naši? To je vprašanje za kdaj drugič.

Vsi tisti maligani, ki smo jih spili med hojo, so na Dolgčasa vplivali tako, da je postajal vse glasnejši in pogumnejši. Navkljub temu, da je merica italijančka velika le borih dva deci, se ga z njimi lahko očitno pošteno natrosiš, še bolj osvežilni so.
Tako je v valu barbarskosti pograbil za roke nič hudega slutečo Dušo, ki je dotedaj le plaho stopala za njim in občudovala staro mestno arhitekturo, jo zbasal v avto in odpeljal v Bologno. Tam je situacija bojda bolj skulirana, je tulil.

Tako sem ostal sam. Ostanek sončenega popoldneva sem preživel na enem mostičku, kjer sem gledal v vodo in imel zanimive debate s stričkom v rjavi obleki. Natakar, ki nama je prinašal pijačo iz bifeja čez cesto, nama je kar dobro šel na roko, tako, da žejna nisva bila. Priznam, da sem imel nemalo težav pri razumevanju govora dotičnega starca, vendar sem med drugim razbral dejstvo, da v Trst ne spada. Tukaj sva se strinjala, tudi jaz nisem spadal tja.
Med debato me je uspel nafilati z napotki, kako najti dobro beznico, pravo luknjo in poceni pivo. Gospod je bil več kot življenjski. Ko sva si že petintridesetič segla v roke za slovo, so pome prišli karabinjeri in me odpeljali nazaj v mojo barbarsko deželo. Danes so bili še milostni, so mi dejali. Naslednjič bom dobil prepoved vstopa.

Obsedel sem. Duša je odšla z Dolgčasom po gobe, vendar jaz nisem bil sam, imel sem mačka. Ogabnega. Ko bi mi vsaj bilo dolgčas.

Stari bizgec

Na sliki: TJ in JJ.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “Z Dušo sva šla rakom žvižgat”

  1. Luka Culiberg pravi:

    Dobrodošel Tibor, torej si postal nova Pest. Moram priznati, da na tejle sliki zares deluješ precej jekleno!

  2. Nejc Štukl pravi:

    Hvala Luka! Potrudil se bom za čimvečjo jeklenost svojih zapisov.

  3. Mirko pravi:

    Jaz ti kažem, da ta dva tvoja prijatelja sta prav dolgčasna brez duše in vaša prijateljica Troia je pa itak kurba.
    Mirna jim bila zemlja, Mirko ti kaže!

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !