hedonistična orgija čutnih radosti

Ne gre za to, da bi tukaj uganjal kakršnekoli perverzije. Ne ne mislim vam brati zgodbic o palčku, ki je za devetimi gorami in devetimi morji, skrit v svoji čumnati preprodajal kontracepcijske tabletke, ni poanta v temu. Poanta je v čisti hudomušnosti.

Kolikokrat se zazrete v tiste “zajebane” dekolteje. Neprizanesljivo.
Prideš v banki, ki je že samo po sebi tako perverzna v svoji konzervativnosti, da ti misli same od sebe uhajajo naokoli po prostoru, na šalter.
Prideš in zagledaš: tisti zajebani dekolte! Odprt je toliko, da te že peče glava. Notri sta posajeni dve joški, ponavadi že nekoliko mlahave narave, ki spokojno iščeta svoj mir pred očmi tisočih obiskovalcev, ki so primorani zreti v njih, saj se nahajajo na višini, ki je primerna samo za to in nič drugega.

Jaz ne vem in ne želim ugibati o tem, kaj si vi mislite ob takihle priložnostih, ampak povem vam, da mene popade hudičev napad otroške igrivosti in arogantne hudomušnosti. Ima me, da bi iztegnil roko, ne tako tipično, erotično, porničevsko, karkoli že. Ima me, da bi nagajivo stegnil roko in v tisti zarezo, ki izgleda, kakor ogromna sploščena rit, vtaknil mezinec na desni roki in pomigal. Pomigal bi kakor otrok, ki preizkuša, če je mleko že dovolj toplo, da ga lahko odstavi iz štedilnika. Nič drugega, samo to.
Žal, tega ne morem. In sedaj mi je tudi jasno, zakaj nas od dekoltejev ločujejo šipe.

Pa še ena za konec: “Ne igraj se s srcem, je samo eno. Igraj se z joškama, sta dve!”