hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Prilika O Bedancu

Objavil Tibor Jablonsky, dne 26.03.2008

Kekec je, hvalabogu, simbol vseslovenske moškosti, junaštva, tradicije in neustrašnosti. Je nekaj, česar smo si bratje slovenci zmeraj želeli, naš bog. Ne pišem tega zato, da bi sedaj frojdiral Kekca, niti njegove esmeraldske Mojce ne, za takšne prestope nisem dovolj kvalificiran, tudi razumem ne dovolj. Z vami, dragi moji bralci, bi rad le podelil izkušnjo, ki sem jo preživel ob srečanju z negativcem v tej zgodbi.

Še vsak nafleksan panker ve, da brez Kekca ne bi bilo Bedanca in brez Bedanca, ne bi bilo Kekca, zato o Bedančevem shizofrenem karakterju ne bom razpredal predolgo, saj vemo vsi kje je tičal njegov problem. Moja izkušnja z njim mi je nalila polno merico strahu po celem telesu, začelo pa se je nekako takole:

Preživljal sem enega izmed svojih premnogih dopustov na Pokljuki, v krajih, ki so bili Bedančku tuji, saj vemo, da je njegov rajon bil raztegnjen bolj v smer proti Vršiču.
Lepega dne sem se odpravil na krajši pohodek, mimo Rudnega Polja, proti Viševniku. Bil je dan kot nalašč za poskakovanje po meljiščih, medtem ko ti možganske krivulje komajda zaznavajo nihanje, ki se z blago frekvenco le še postopoma umirja, dokler se dokončno ne zaustavi. Takrat prispeš na vrh, Pogledaš dol na Konjščico, Rudno Polje in Krmo, narediš požirek sladke slivovke in počasi odbluziš svojo pot v dolino. Blago nihanje je žal že po poti navzgor pretrgal prizor vreden oskarja za scenografijo. Na začetku planote je stal Bedanc. Dva metra visok, poldrugi meter širok, pogled oster kakor katana, na obrazu brazgotina, obraz spačen v neizprosni mimiki, v rokah vrv, za pasom waki-zashi, drža samurajska, ponos nezaznaven, stopnja agresivnega sevanja pa – previsoka. Obdan je bil z vojsko prekletstva. Obkrožalo ga je najmanj sto ovac, ki so pohlevno držale glavo proti tisti ubogi travici in poizkušale čimbolj brezbrižno muliti klavrni ostanek bilja, ki se je še valjal naokoli. V zraku je bilo čutiti naelektrenost. Stresno, vsekakor, četudi impozantno.

Seveda sem vam pozabil omeniti, da sem s seboj vzel svoje ščene, nemarnega, garjavega mešančka z velikimi razcefranimi uhlji, ki je slišal na ime Flikotet. Flikotet je bil brezbrižen, a poslušen. Kakor je bil tumpast, je bil tudi vdan, predvsem pa je bil odlična vaba za brhke dekline z velikimi joški, to je bil tudi razlog, da je postal moj zvesti spremljevalec.

Flikotet se scene, ki bi pobrala zlate kipce na katerem koli festivalu doma in po svetu ni ustrašil, radovedno je pogledoval proti vojski prekletstva. Za njihovega poveljnika mu ni bilo mar. Bedanc je ledeno, v E tonu zapovedal: „Priveži psa!“

„NI potrebe,“ sem dejal, „saj me uboga.“

Sledila je nekoliko bolj dinamična ponovitev: „Priveži psa!!“

V istem trenutku je proti meni poletela vrv, s katero naj bi zvezal svojega joškolovca.

Zdrav razum verjetno veleva vsakemu normalnemu človeku, da se takim psihopatom ne ugovarja. Konec koncev je večji, oborožen, predvsem pa bolj nor od navadnih smrtnikov. Smo na njegovem teritoriju, vdiramo v njegovo zasebnost in vsekakor nismo dobrodošli. Mislim, da sem naštel dovolj razlogov zakaj normalni ljudje ubogajo. Dejstvo je, da jaz pač nisem normalen, zato sem mu zarenčal nazaj: „Kaj bom vezal psa, dej mi mir, pa pust me da grem mim!“
Še preden sem uspel pogoltniti slino, je frajer že letel proti meni. V desnici je sukal krasno nabrušen Waki-zashi in vse je kazalo na to, da bom kratko malo – popušil. Kljub temu, da je bil izredno motorično sposoben, sem s hitrim gibom ubežal zanesljivemu harakiriju, odskočil za kakšen meter vstran in panično zavpil: „Kaj ti pa je? Menda se ja ne bova tepla?! (Prevod: Ne me ubiti, prosim!) Nočem nič žalega ne tebi, ne tvojim ovcam!!!!“

Dramski premor. Požrl sem slino in gledal v njegovo tresočo čeljust, njegova roka z nožem je bila zanesljivo mirna, strah me je bilo kot še nikoli. Flikotet jo je pametno zbrisal nekam proti vrhu, odločil se je, da se dobiva kar tam zgoraj.
Izkoristil sem trenutek tišine in še enkrat ponovil svojo famozno linijo: „Ne želim nič žalega tebi, niti tvojim ovcam.“

Sedaj je požrl slino še Bedanc, z enako mrkim pogledom je uspel izdaviti: „Upam.“
Počasi je pospravil svojo „čakijo“ in odrinil nazaj v breg proti svojim ovcam. Jaz sem ekspresno odšel na vrh, kjer sem spil vso slivovko, pustil Flikoteta pri joškastih babah in odšel nazaj dol. Čutil sem kako me obliva hladen pot. Šele sedaj sem se zavedal, da sem se bodel iz oči v oči s tapravim Bedancem. Kekec je bil vsekakor pogumen fant, tudi neumen, ampak o tem kdaj drugič.

Leta gredo naprej in to legendo nadebudno pripovedujem, vsakič ko mi počutje malo stopi v glavo. Tako sem en dan, preko gorskih zvočnih kanalov, slišal novico, da se je znameniti Bedanc upokojil. Tradicionalno je zavezal štrik in visel gor nekaj časa, dol so ga potegnili drugi. Tisti, ki so ga srečali, so si ga sigurno zašpomnili, če so preživeli. Ostali vam bomo pa samo prodajali nebuloze, kakor jih je Vandot uspešno prodajal vsem generacijam, ki smo zrasle ob Kekcu.

„Hudičeva največja ukana je bila ta, da je prepričal svet, da ne obstaja“

(Keyser Söze)

  • Share/Bookmark

5 odgovorov v “Prilika O Bedancu”

  1. Stric Bedanc Stric Bedanc pravi:

    Zanikam vsa zlobna natolcevanja in zahtevam zadoščenje.

    :mrgreen:

  2. Dejan Kaloh Dejan Kaloh pravi:

    Neodvisno od tvojega literarnega izliva prav neverjetne resnične zgodbe – kaj taki Bedanci še dejansko živijo? – še poklon Kekcu, ki je v tem letu star točno 90 let…

  3. Tibor Jablonsky Tibor Jablonsky pravi:

    @Dejan Kaloh: Link sem ti izbrisal, namerno.

    @Pizama: Tisti je bil višji od tebe, pa tudi bolj nevaren. Blurp.

  4. Switch pravi:

    Bravo, res prijetno branje in zelo lep slog!

  5. šuši šuši pravi:

    ah kje, tisto je bil ziher moj foter…aja, in tvojega psa imam doma! :mrgreen:

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !