hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za Marec 2008

Prilika o Joškah

Objavil Tibor Jablonsky dne 29.03.2008

Ne gre za to, da bi tukaj uganjal kakršnekoli perverzije. Ne ne mislim vam brati zgodbic o palčku, ki je za devetimi gorami in devetimi morji, skrit v svoji čumnati preprodajal kontracepcijske tabletke, ni poanta v temu. Poanta je v čisti hudomušnosti.

Kolikokrat se zazrete v tiste “zajebane” dekolteje. Neprizanesljivo.
Prideš v banki, ki je že samo po sebi tako perverzna v svoji konzervativnosti, da ti misli same od sebe uhajajo naokoli po prostoru, na šalter.
Prideš in zagledaš: tisti zajebani dekolte! Odprt je toliko, da te že peče glava. Notri sta posajeni dve joški, ponavadi že nekoliko mlahave narave, ki spokojno iščeta svoj mir pred očmi tisočih obiskovalcev, ki so primorani zreti v njih, saj se nahajajo na višini, ki je primerna samo za to in nič drugega.

Jaz ne vem in ne želim ugibati o tem, kaj si vi mislite ob takihle priložnostih, ampak povem vam, da mene popade hudičev napad otroške igrivosti in arogantne hudomušnosti. Ima me, da bi iztegnil roko, ne tako tipično, erotično, porničevsko, karkoli že. Ima me, da bi nagajivo stegnil roko in v tisti zarezo, ki izgleda, kakor ogromna sploščena rit, vtaknil mezinec na desni roki in pomigal. Pomigal bi kakor otrok, ki preizkuša, če je mleko že dovolj toplo, da ga lahko odstavi iz štedilnika. Nič drugega, samo to.
Žal, tega ne morem. In sedaj mi je tudi jasno, zakaj nas od dekoltejev ločujejo šipe.

Pa še ena za konec: “Ne igraj se s srcem, je samo eno. Igraj se z joškama, sta dve!”

Tits

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz | 2 komentarjev »

Prilika O Bedancu

Objavil Tibor Jablonsky dne 26.03.2008

Kekec je, hvalabogu, simbol vseslovenske moškosti, junaštva, tradicije in neustrašnosti. Je nekaj, česar smo si bratje slovenci zmeraj želeli, naš bog. Ne pišem tega zato, da bi sedaj frojdiral Kekca, niti njegove esmeraldske Mojce ne, za takšne prestope nisem dovolj kvalificiran, tudi razumem ne dovolj. Z vami, dragi moji bralci, bi rad le podelil izkušnjo, ki sem jo preživel ob srečanju z negativcem v tej zgodbi.

Še vsak nafleksan panker ve, da brez Kekca ne bi bilo Bedanca in brez Bedanca, ne bi bilo Kekca, zato o Bedančevem shizofrenem karakterju ne bom razpredal predolgo, saj vemo vsi kje je tičal njegov problem. Moja izkušnja z njim mi je nalila polno merico strahu po celem telesu, začelo pa se je nekako takole:
Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v zgodbe | 5 komentarjev »

Žižölath

Objavil Tibor Jablonsky dne 19.03.2008

Uffff, če sem že tako popolnoma neaktiven na svojih blogovskih zapisih, vas pa dragi moji maloštevilni bralci, lahko razsvetlim s stvarmi, ki mi trenutno godejo po glavi.
Obala je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znana po izjemno močni metalski in hardcore sceni. S prihodom Nu-metala je odšla v zaton. Edino, kar se je pojavilo so bili D-facti, pa še to je bilo bolj kilavo…

S ponosom Vam sporočam, dragi ljubitelji težke godbe, da je teh časov konec. Na obali imamo ne enega, ampak kar dva dobra metalska benda, poleg nekaterim že poznanih Hiram, smo dobili tudi Žižölath! Žižölath žgejo bolj tak športen hardcore, primeren za kratka in eksplozivna udejstvovanja kot so skoki na tla, v zid, v publiko, v varnostnike in podobno. Surova energija se kaže v njihovem prvem hitu, ki se je pojavil na spletnem smetišču poimenovanem myspace. V živo imajo občasno dva vokalista, včasih nobenega, odvisno od inspiracije in zaposlenosti vokalistov. Naj žge!

Samo poglejte jih, mene je že strah!

Žižölath
Vir: www.myspace.com/zizolath

In še kratka misel za konec: “…….set you on fire, leave you to burn!”

Romantično.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba | 3 komentarjev »

Zakaj le?

Objavil Tibor Jablonsky dne 12.03.2008

Ne sprašujte me zakaj ne vozim avta, ne maram cest. Tudi mesa ne jem zaradi tega ker ne prenesem vročine. Športu sem nenaklonjen, ker me daje revma. Berem ne, ker se mi zdi izguba časa. Pišem nič, ker vem, da tega ne bi nihče bral.
Na faks ne hodim, ker vidim, da je to za butce. Prijateljstev ne sklepam, saj te na koncu vsak izneveri. Tujih jezikov se ne učim, ker pač nikoli ne bom vseh spoznal. Ne iščem si partnerja, ker vem, da ga bom prevaral. Ne delam na sebi, ker so ljudje popolnoma neizdelani. Ne poslušam drugih, saj tudi oni ne poslušajo sebe.

Kaj pa rad počnem v življanju?

Rad se spravljam na nemočne in obrekujem pametnejše, to me zaposli, doživljenjsko. That’s all what it’s about!

Ah…zavist, večni eliksir bogaboječih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Poučno | 1 komentar »