hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Hrepenim po Harmoniki – močnó!

Objavil Tibor Jablonsky, dne 27.11.2007

Na uscan sobotni večer smo prišli. V plesnivem hodniku z odprto streho smo čakali, da nam odprejo vrata – ključavnico so pubeci z občine namreč – zamenjali. Dež je padal neusmiljeno. Panično smo sklanjali glave nad 28 letnim Mesa Boogie-jem, da se slučajno ne bi poškodoval ali pa prehladil. Nenadoma nas je prešinilo: “Pank je itak Punk in panksi so itak punksi!” Razgrnili smo svoje mastno-prhljajaste butice, ter milostno dopustili zdravim, debelim dežnim kapljam, da obližejo tako dragoceno škatlico. Bo zvok zagotovo boljši, smo si rekli in se suvali pod rebra od navdušenja. Prepariran klavir je zmeraj bil “IN”, prepariran ojačevalec bo pa “IN-IN”.
Prišel je bobnar. Malce je negodoval, ker ni navajen se zbujati ob 19:30h. On ga raje povleče do 23h. Kljub jasni nejevolji je s seboj prinesel pivo (da bo lažje mislil), palčke (da bo bolje igral) in tigrovo mast (da bo bolj filingiral). V rokah je imel ključ – tapravi!
Po vstopu v vadbeni prostor si nemudoma zaželiš, da bi raje vadil na prostem. Stara vojaška oprema ima pač specifičen vonj, ki se ga ne znebiš iz tekstila tako zlahka. Nič ne dé za bronhitis, zdrava mladost pa to smo si rekli in nemudoma pričeli. Basist je pozabil bas kitaro, še dobro, da imamo dva basista, smo si rekli in ga, meni nič – tebi nič, prestrukturirali v kitarista. Ni ugovarjal.
Pa smo začeli. Mladi, nadebudni in brez perspektive. Bobnar je hitro spil pivo, si na oči natrl tigrove masti, prijel palčke v roké in pričel silovito poganjati ritemsko dizel mašino. Basist je jadral povprek z distorziranimi akordi, kitarist pa je simuliral bas linijo. Tako smo sestavili dvanajst riffov in pol. Vmes smo si dajali duška z antidotom, ki mu je potekel rok trajanja leta 1981, tako da smo si ga zabijali naravnost v srce. Naredili smo en komad, sestavljen iz enajstih riffov in pol. En riff smo prišparali za drugič. Po kratki čik pavzi smo sešteli dvakratdva in soglasno dali žegen novemu komadu. Med poslavljanjem sem na brzino sunil bratu sodo bikarbono, jo še hitreje posnifal in dejal: “Fantje, harmonika je obvezna v tem bendu, brez nje nam obstoja ni mogoče zagotoviti!”
Med huronskim vpitjem in paniko (Injekcija z antidotom se je zaštopala pri kitaristu, nikakor je niso mogli izvleči ven. (Res je, fant je že od prej imel zlomljeno srce) To jih je kar malce preveč ustrašilo.) so mi soglasno pritrdili in obljubili, da naslednje vaje bo zraven.

Zdaj pa povem še javno, jasno in glasno: Če si, ali pa če poznaš harmonikaša, ki nima perspektive, rad bi pa igral psihadelični punk iz šestdesetih (kakor so ga imeli bratje francozi, ki so spuščali kontroliran dadaizem a-lá “Vačú-vačú (so mi dejali drugi))^2, se nam kar najhitreje javi. Prosim. Pogoj je, da si iz obale, ne pa primorc (Tolmin in Kobarid ni obala, razen, če si misliš sam bencin plačevati, antidot častimo mi :)

  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !