hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Arhiv za Avgust 2007

Odprto pismo gospodu Petru Vilfanu

Objavil Tibor Jablonsky dne 30.08.2007

Na RTVSLO.si sem si prebral intervju s košarkarsko legendo Petrom Vilfanom. Priznam, da sem se strinjal z njim glede tega kako je napadel naše zvezdnike, ki po tekočem traku odpovedujejo nastope na prvenstvih. Vse lepo in prav, nekdo jim mora povedati kar jim gre, a vendarle je to njihova odločitev, ki jo moramo samo spoštovati. Na koncu intervjuja sem prebral še tole:

“V petkovem drugem delu intervjuja bomo objavili tudi Vilfanovo mnenje o delu in napakah selektorja Pipana, iskanju vodilnega igralca Slovenije na prvenstvu v Španiji in o uspešnem poteku finančne sanacije Uniona Olimpije, kjer Vilfan zaseda stolček v upravnem odboru. V video pa smo ujeli tudi njegovo izjavo o (ne)izpolnjeni stavi ob abrahamu, ki ga je slavil konec junija.” (Vir: www.rtvslo.si)

Imam vprašanje za gospoda Petra Vilfana:

KOJI TI JE KURAC?!
Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Izlivi, Šport | 10 komentarjev »

Koncert Bjork

Objavil Tibor Jablonsky dne 29.08.2007

Sanjal sem, da je bila Bjork na koncertu. Tako je. Nisem jaz šel na koncert, ona je prišla k meni na koncert. Igrala je za mojo hišo, natančneje v bambusu. Tam sem v otroštvu odigral veliko koncertov. Odpel in odigral sem koncerte skupin Queen, Guns ‘n’ Roses, Alice Cooperja, Iron Maiden, Beatles in Toto. Tokrat nisem pel, tokrat je prišla ona. Bjork je prišla v bambus.

Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Sanje | 4 komentarjev »

Spopad v-velikanov

Objavil Tibor Jablonsky dne 24.08.2007

Tibor Jablonsky: Jaz se zavzemam, da vlada s konsenzom sprejme novo reformo, kjer bo vsak državljan odšel na testiranje inteligentičnega kvocienta in količnika gobčnosti. Le-tega je potrebno še definirati. Vsi, ki padejo pod nek določen kriterij, morajo biti javno pretepeni na glavnem trgu, kjerkoli že. Večkrat. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz, Izlivi, zgodbe | 7 komentarjev »

Iskanje izgubljenega človeka

Objavil Tibor Jablonsky dne 21.08.2007

Založil sem glavo. Polno spominov. Polno stereotipov. Enostranskih mnenj. Dvoumnosti. Perverzij.

V njej so živele teorije kaosa, tuje zarote in moje bolane igrice.

Izgubil sem jo na poti v park, kjer sem se nameraval igrati z vrstniki in preprodajati crack okoliški mulariji.

V bistvu je ne pogrešam. Tam ni domovalo moje življenje. Tam ni bilo skritih dejstev. Od sedaj naprej sem javni transparent.

T.Jablonsky

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bluzzzz | 9 komentarjev »

Sanje

Objavil Tibor Jablonsky dne 17.08.2007

Ali kdaj sanjate? Podnevi? Ne mislim na tiste sanje, v katerih nategnete vse svoje bivše punce, profesorice in sošolke, tudi če vam niso všeč. V mislih imam sanjanje v stilu: “Ko bom velik bom imel bager!” Tiste otroške sanje, ali pa njihovo nadgradnjo (?), odrasle sanje, cilj. Tiste ki so bile nekoč enostavne, sedaj pa niso več realne.

Ste imeli?

Jaz s tem nisem imel težav, moj problem je bil drugje. Kot otrok sem si želel 2 stvari: Biti pisatelj in biti kmet ( s kmetijo pa to, ne samo po obnašanju). Z leti je postajal problem večji in večji. Življenje sem goltal hitreje kakor dolenjci sadjevec, počel sem marsikaj in tako sem svoje sanje hitro menjaval. Iz pisatelja sem hitro “prešaltal” na pevca, iz kmeta na profesionalnega judoista (btw….to je v Sloveniji utopično, so mi rekli, ha!), kasneje na avtomehanika, pravnika, novinarja, zdravnika, gledališkega igralca, potem se se pa vpisal na faks in ostal brez želja.
In tako je bilo…
Nekaj časa sem samo črpal informacije, potem sem pa v roke vzel knjigo od Petra Coxa, “Človek mora imeti sanje” in ugotovil sledeče: “Človek mora imeti sanje. Sanje so vaše gonilo. Vaše sanje so tisto za kar ste bili ustvarjeni.” (Peter Cox).

“Ti šment!” sem rekel, “Morda bo pa čas, da si svoje sanje poiščem.”

Pa sem začel. Naredil sem spisek, odločil sem se, da bom sanjal na veliko, jaz sem vendar velik človek, jaz si to zaslužim. Z malim nisem zadovoljen…..ups….pa ga imamo spet. Problem namreč. Tokrat se dotakne stališča skromnosti. Star pregovor pravi: “Kdor z malim ni zadovoljen, si velikega ne zasluži.” Svinjarija. Kako naj si pol sploh želim kaj več od življenja, najboljše je, da sem kar zadovoljen s tem kar imam, se jebem sam s sabo in to je to. Kdo me bo nagradil? Bog? Zakaj? Ker sem skromen? Ma ne me basat. Jaz hočem več.

Torej, to sem sedaj razčistil, skromen nisem. Zdaj so pa tukaj moje sanje:

- Rad bi bil kmet
- rad bi bil glasbenik
- rad bi bil igralec
- rad bi bil profesionalen športnik
- rad bi bil pisatelj
- rad bi bil svobodnjak
- rad bi bil glasbeni producent
- rad bi bil odličen pianist
- rad bi bil profesionalni pokeraš
- rad bi bil finančno svoboden
- rad bi imel ogromno vilo, z vrtom in bazenom in potokom
- rad bi imel svojo barko
- rad bi imel svoj privaten otok
- rad bi tekoče govoril nemško, italijansko, francosko, rusko, japonsko, portugalsko, makedonsko in tamilsko.
- rad bi imel ženo in otroke
- rad bi igral bobne kot Josh Freese
- rad bi posnel plato z Maynardom
- rad bi posnel plato s Tomom Waitsom
- rad bi posnel plato z Davidom Bowiejem
- rad bi posnel plato s System of a Down
- rad bi bil član benda Mr. Bungle
- rad bi imel hardcore bend
- rad bi imel punk bend
- rad bi imel jazz/kabare bend
- rad bi imel blues/country bend
- rad bi imel rock bend
- rad bi znal krulit ko žival in kričati še bolj
- rad bi imel džipa, ki ga bo naredil Saab
- rad bi imel izpit za tovornjak, ne vem več točno zakaj
- rad bi imel bogato in polno življenje, s smislom.

Jeba, ne? Niti ne..

3. problem:

Sanj je sedaj toliko, da me nobena od njih ne podžiga premočno, ker delaš “svašta ali u stvari ništa”.
Za konec še en pomemben citat iz te knjige: “Če vas sanje ne podžigajo, niso prave, saj niso nič več kakor želja polno razmišljanje.” (P. Cox)

Sedaj si moram določiti samo še prioritete, te so pa že določene in niso napisane med željami, ker na njih trenutno delam. To so:

- postal bom inženir vodarstva in komunalnega inženirstva
- imam elektro/rock skupino
- imam bodočo ženo

ostalo so še zaenkrat neobvezni hobiji.

P.S.

Kot priročnik za iskanje sreče, je ta knjiga do neke meje koristna. Vsekakor.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 4 komentarjev »

Djilas

Objavil Tibor Jablonsky dne 7.08.2007

Djilas je bil nor. To je držalo kot pribito. Spominjam se ga, kako je v njegovi značilni pozi, smrdeč po jutranjih šnopčkih, kislih štumfih in nagnitih stopalih, gnal svoje krave na pašo. Vmes je bogoskrunsko preklinjal, nepotrpežljivo vpil in zjal, da se ga je bog usmilil, ter, jasno da, privabljal poglede italijanskih turistov, ki so nemo opazovali vso to kalvarijo, medtem ko so v gozd odmetavali usrane plenice nič krivih, vreščečih potomcev.
Kljub vsemu se je fant znal urediti. Na klobuku je imel vsako jutro sveže nabran pušeljc. Včasih je kakšnega prinesel tudi moji mami. Medtem ko je preklinjal, mu je ponudila burek. On je pojedel, spil še 2 deci šnopsa in odšel naprej. Za njega je bil čas nepomemben. Kot pastir je preživljal svoj dopust, tega je imel baje obilo. Kakšna je bila njegova »prava« služba, tega ne vem. Vem le, da ga je živega ubijala, to mi je povedal vsakič, ko je zajahal svojo Tomosovo štirko, jo pošteno zakurblal, ter dodajal plin, dokler ni mašina pričela nadležno rohneti, in brezglavo odpeljal v kleška brezpotja. Gori je baje čarovnice klical. Tako so mi pravili. Z njimi se je pajdašil, ga lumpal, uganjal besne orgije ter klel Darwina in njegovo evolucijo. Sovražil je živali. Ljudi prav tako. Nekoč je dejal, da bo nekega dne odšel.

»Kam?« smo ga spraševali otroci, on je pa le nerazločno bebljal nekaj o Jupitru, sferah, cilindričnih koordinatah, ploskvah in strižni napetosti. Nismo ga razumeli, tudi trudili se nismo. Bil je posebnež, ruralna legenda.

Nekega dne sem ga videl, kako je odšel z lopato v gozd, vrnil se je krvav, z zlomljenim štilom in smreko, ki jo je vlekel za seboj, da se je prah dvigoval vse tja do Debele Peči.
Po koncu sezone je odšel nazaj, v službo, ki ga je ubijala, vsaj tako je rekel. Kupil je tudi nov karburator za svojo štirko. V bistvu ga ni kupil, bojda ga je ukradel iz neke petke. Naslednje leto ga ni bilo. Otroci smo čakali, v pričakovanju. O njem ne duha, ne sluha. Tudi leto kasneje ne. Namesto njega je prišel nekakšen zoofil.
Že naši zagamani predniki so govorili, da dober glas seže v deveto vas. Potemtakem sežejo klevete čez devet gora, devet dolin, devet morskih globočin, jezer, gozdov, kotanj, barij, rudnikov, in še bi lahko naštevali.

O Djilasu ni ostalo kaj veliko dúha, smrad se je postopoma razvetril. Ostal je pa sluh, tisti drugi del nepogrešljive kombinacije. Govorice krožijo naokoli. Slišal sem, da je odšel v Lloret da Mar, kjer je postal žigolo. Drugi pravijo, da je odšel v Maroko švercat hašiš s kamelami preko puščave. Otroci verjamemo, da je le našel pot do Jupitra, kjer sedaj nemoteno uživa dušni mir. Teorije zarote so zanimiva stvar.

Včeraj sem osvežil svoje spominske sklade, ko sem prebral v časopisu, da se je nekdo z močnim zadahom po alkoholu, kombiniranim s smradom po štumfih in postani živini, s predelano štirko zaletel v bencinsko pumpo. Ko so ga prijeli, je rjovel kakor saskvač na Babnem Polju*. Nekaj trenutkov po aretaciji je izginil kot kafra. Ostal je smrad in predelana, sedaj že razbita štirka. Nekateri očividci pravijo, da je bil to Superhik, jaz pa vem, da to ni res.

Fajn bodi Djilas, kjerkoli že si.

* O njegovem obstoju na aktualni destinaciji se še razpravlja, potrpljenje, rezultati bojo morda tudi v javnost pricurljali.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v zgodbe | 3 komentarjev »