hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Mlakarjeva vandima 3 – nostalgija

Objavil Tibor Jablonsky, dne 16.05.2007

…tisti topel občutek. Zavedaš se šumenja, ampak ti si na varnem. Mirno lahko potuješ po dolgem in počez svojih možganskih gub, raziskuješ spomine, znanja in ostalo. Prav spomnem se sebe kot pridnega, nadebudnega študenta. Živel sem za znanost, verjel sem, da lahko spremenim svet, vedel sem, da mi nihče nič ne more, bil sem pozitivec, razigran, zmeraj pripravljen kakšno reči, zmerom pripravljen kaj popiti, se družiti, pokazati, da sem najboljši. Bil sem lastnik rekorda v hitrostnem pitju piva iz steklenice. 3,2 sekunde. Steklenico zagrabiš, kakor, da je poslednja v tvojem življenju, z vso silo udariš z njo po mizi in usmeriš v svoje grlo. Curek pod pritiskom. Tega nihče ni tako dobro izvajal kakor jaz. Prav tako sem bil nosilec rekorda v pitju vina, liter kislice je poletel po mojem grlu v slabih štirih minutah, rekord je bil veljaven samo v primeru, če nisi bruhal, ko si že končal s pitjem. Žganih pijač se tudi nikoli nisem branil, pravzaprav se alkohola in vseh možnih stvari, ki so te močno usekale, nisem odrekal nikoli. Velikokrat smo s prijatelji ovohavali razna lepila, jih kombinirali s pomirjevali in šnopsem, za boljše razumevanje stvarnosti. Takšne zgodbe so rojevale različne epiloge in prav vsak je bil na svoj način poučen. Takrat sem to jemal kot največjo lepoto v življenju. Pozitivec je srečen tudi ko pije ali se zadeva. Gre za to, da je vsaka od teh stvari poseben ritual, ki prikazuje človeško naravo v vsej svoji avantgardni lepoti, v pitju se skriva bistvo življenja, volja do življenja. Tudi v meditaciji se skriva bistvo življenja, gre za osvajanje sebe, sreča vstopi šele, ko osvojimo sebe. Lahko pa tudi okušaš srečo med procesom osvajanja, ni lepšega.
Takšen sem bil, zmeraj sem iskal nove razsežnosti v življenju, želel sem biti aktiven na mnogih, premnogih frontah, bil sem genij. Zadeval sem se ga, da bi mi možgani počasneje delali, da bi prišel v stik z intelektualci, ki so bili kljub njihovi inteligenci dvakrat bolj butasti kot jaz. Jasno, geniji štrlimo iz nadpovprečja. In tako se je dejansko vse to zgodilo. Bili so tisti lepi dnevi, srečo čutiš kako se te dotika in boža bo obrazu, spomnim se, da sem odšel na nekakšno srečanje ”zelo pomembnih intelektualcev”, ki so ”marsikaj vedeli, še več pa skrivali”, tako zelo pomembno je bilo biti v njihovi družbi. Kmalu sem postal eden izmed glavnih juncev, ne ravno glava, bil sem namreč preveč razgret, sem pa bil blizu glavi. Imeli smo sestanek, kjer smo ravno sprejemali nove ”člane” v svojo družbo. Na vrsti, da se predstavi je bilo dekle poleg mene…

 

”Bil takrat jaz še junc sem mlad,
v hlavi neč, v hrli suša.
Sem mel življenje strašno rad
Ku vsak do čir ga ne poskuša
Cel dan smo bli v vinuhradi
An sunce je ku zlodij peklo,
S z vinom smo se frišali
Po hrli je ku potok steklo…”
(Iztok Mlakar, Vandima)

 

  • Share/Bookmark

3 odgovorov v “Mlakarjeva vandima 3 – nostalgija”

  1. pajrt pravi:

    oh yeah mlakar is back :D

    mja js sm pa dns mel kombinacijo majskih iger pa uniona… ;) very nice :P

  2. cimr pravi:

    imaš dobro domišlijo in veliko jo je.
    naj ne ostane zaprta samo v tvoji glavi.
    nadaljuj.
    dober si

  3. hedonistična orgija čutnih radosti » Mlakarjeva Vandima 4 (zafurana mladost) pravi:

    [...] 3.del   Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0 [...]

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !