hedonistična orgija čutnih radosti

Izlivi

  • Strani

  • Na twitterju sem bolj aktiven:

Mlakarjeva vandima (Izpovedi zafrustriranega uma 1.del)

Objavil Tibor Jablonsky, dne 4.02.2007

Četrtek je. Večer. Sedim doma. Berem časopis. Vse je mirno, dnevnik se je končal. V daljavi se sliši zvok avtomobilskega motorja, kovinski zvok, zaloputanje vrat, čutiti je vlago v zraku… Jesen je, tisti melanholični čas, tisto nostalgično obdobje. Pri meni je načeloma spokojno, po stanovanju se sliši prasketanje ognja, drsanje ženinih copat po obrabljenem podu, tu pa tam kakšen pridušen vzdih, ki išče morda kanček pozornosti….

Ni mi mar, zapalim cigaret in obrnem stran. ”Pizda, zajebal sem že pol svojega življenja,” pomislim. In kaj imam? Nič… poročil sem se pri triindvajsetih, jaz sem bil svež diplomant, ona je imela svoje stanovanje, bila je sedem let starejša od mene in zaradi tega pametnejša. Želel sem si dozoreti, zdaj pa imam. Ona se že celo življenje trudi, da bi me spremenila, mi pomagala, da dozorim. Meni je ravno. Zadovoljen sem, da sem večno nezadovoljen. Sem nostalgik. Rad imam poezijo, rad imam pripovedovalce, sam sem sicer bolj molčeč, še najrajši sem tiho.

Časopis postaja pretežek, napetost se stopnjuje, notri ni nič pametnega, že dolgo ne berem več…samo za imidž ga držim, pozoren sem na ogenj, na ulico, v meni se prebuja tisti znani nemir…prav lepo zadiši…”Moram se zluftat, nujno.”

Ženini copati so preglasni, to sovražim. ”Za koji kurac mora tako drsat, pizdarija, naredijo jo še starejšo. Eh, kurc, lahko bi se že uredila, krava zajebana….sploh me ne gane več!”

Tega seveda ne mislim resno, morda pa…kadar sem nemiren, mi take misli hodijo po glavi.

V tišini vstanem, ugasnem čik, si oblečem plašč, vzamem denarnico in stopim proti vhodu.

Če je do malo prej vladala navidezna spokojnost v najinem skromnem domu, kjer so hišni ljubljenčki umrli, otrok pa nikoli ni bilo, se je sedaj vse pretrgalo. Objektivno gledano, spokojnost sploh ni obstajala, to si samo domišljam. Na ta trenutek se je čakalo cel večer. Jaz sem vedel, da bom šel, ona je čakala, da se lahko plaz vsuje. Najprej počasi, potem pa vedno bolj intenzivno: ”Kam pa greš ob taki uri?!” Vpraša s privzdignjenimi obrvmi. ”K Branetu na tarok,sem neposrečeno zamomljal.

Taroka sploh ne znam igrati, na živce mi gre, še ena igra, kjer se psevdo-intelektualci petelinijo eden čez drugega in na vse načine hvalijo, da je to igra, ki zahteva neverjetne matematične sposobnosti, dar predvidevanja, znanje psihologije, ter načela taktiziranja. Če jih pozorneje pogledaš, vidiš, da samo mečejo karte dol kot naviti kreteni in takoj zatem navdušeno preklinjajo ”kok so se zdej zajebali!”

Pa saj ni važno, to je samo moja frustracija, ker pač ne znam igrati

”Spet se boš zapil kot kak gnoj, jutri pa ne bo nič od tebe, ko greva k moji mami..” je dejala razburjeno. Imela je prav. Že vsa ta leta ve, da lažem, veliko se dere, nič se ne zgodi. Jaz sem tiho, ker tudi jaz nimam poguma, da bi kaj rekel. Iz tega vidika sva perfektna drug za drugega.

Na vratih postojim, ker vem, da bo sledil nov strel iz njenih ust. Čakam. Za svojim hrbtom slišim: ”Zakaj zmeraj zbežiš na tarok, kadar se mava resne stvari za pogovorit?”

”Ne moreš celo življenje bežati..”

”Problemi te bodo čakali, tudi ko se vrneš iz gostilne…”

”Vem, da imaš stresno službo, ampak odkrito povedano, mi ni več mar za to, jaz ne morem vsega sama postorit, v najinem življenju sva dva, si me slišal???!!!!!”

Še naprej molčim.

”Če misliš bit tak se ti ni treba vrnit!!!”

”Ostani tam kjer si bil prej, zajebi se do konca, reva poscana!”

Obrnem se, da ji rečem ”Dej ne seri mi!” in grem. V gostilno.

”Prokleta baba! Ampak sej ma prav….”

 

”Pod noč rad z doma jaz zbežim, an soji babi neč ne rečem

Pred njo se šempjota nardim, navzkrivž jo u betulu utečem…”

(Iztok Mlakar – vandima)

Nadaljevanje prihodnjič…

Tibor Jablonsky

  • Share/Bookmark

8 odgovorov v “Mlakarjeva vandima (Izpovedi zafrustriranega uma 1.del)”

  1. Mtej pravi:

    Mja, včasih se je dobr tud nazaj zdrt – ne preveč, ne pa tud premal ;) Drgač pa kul da pišeš blog… maš tud dober stil pisanja, tako da bi lahko komot še kako knjigo napisal ;)

  2. Tibor pravi:

    bom povedal junaku zgodbe….ampak mislim,da me ne bo poslušal, je že preveč navajen svojega karakterja…

  3. Danko pravi:

    Bolano!

  4. roza pravi:

    Jeba.

  5. Živa pravi:

    precej ”drugačna” interpretacija mlakarjeve romantike….zanimivo…pohvalno :)

  6. juvanos juvanos pravi:

    Te nič panika, da slučajno žena bere blog?

  7. Tibor Jablonsky pravi:

    niti ne….se ti zdi,da sem poročen?

  8. nada pravi:

    Svetujem, da se pridružiš kakšni od :Slov.vojski,Legiji,Gverili……

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !